»Mi nismo šminkerji, trgamo parket in gremo vedno na glavo,« je bil pred štartom sezone v ligi NLB slikovit trener Gorenja Zoran Jovičić. Kdo je v tej ligi šminker, ni omenil, lahko pa bi kdo tako označil glavne tekmece iz Celja Pivovarne Laško, ki so priprave začeli s šolo preživetja v notranjskem pragozdu in cilje predstavili na Celjski koči, kjer so se novinci in kapetan David Razgor spustili po žici (zipline) ...



Velenjčani so lansko prekinjeno sezono končali na četrtem mestu v ligi NLB, kar je bil njihov najslabši izid v več kot desetih letih. Tudi zato so svojo novinarsko konferenco priredili v bolj skromni obliki, v sicer idiličnem okolju Vile Bianca le lučaj od Rdeče dvorane, kjer so v soboto sezono začeli z visoko zmago proti novincem iz MRK Ljubljana.



Kot je že v navadi, sta se tako direktor Janez Gams kot trener Jovičić spretno izogibala jasni določitvi ciljev. Vse, kar smo lahko razbrali, je, da si ose želijo izboljšati zadnji rezultat, kar bi lahko pomenilo, da bi se zadovoljili že s tretjim mestom. Nič kaj ambiciozno za trikratne državne prvake, a po svoje razumljivo. Raje govorijo na igrišču kot v mikrofon. Glede na to, da so članski ekipi priključili kar sedem mladincev, jih nočejo izpostavljati pritisku.



»Dvanajst igralcev prihaja iz naše rokometne šole, kar je največ, kar pomnim v Velenju. To je plod dobrega dela z mlajšimi selekcijami v zadnjih štirih ali petih letih. To je naša pot, na njej bomo vztrajali tudi naprej,« je dobro delo trenerske piramide izpostavil Gams, ki je praktično vso kariero preživel v Gorenju in bil dvakrat prvak.



Šef stroke je Jovičić, ki je v prvi sezoni osvojil pokalno lovoriko, a je zaradi covida-19 letos ni mogel braniti. »Cilji? Gremo iz tekme v tekmo, na vsaki želimo zmagati. Zakaj bi rekel, da bomo prvaki? To je vsekakor naša želja, a nekaj drugega je realnost. In to ni realno. A če se nam bo pokazala priložnost, se je ne bomo branili izkoristiti,« pravi Zoki, ki ima močno štartno sedmerko z vratarjema Aljažem Panjtarjem in Emirjem Taletovićem ter Aleksom in Miho Kavčičem, najboljšim strelcem Maticem Verdinkom, kapetanom Davidom Miklavčićem, Ibrahimom Haseljićem (ta čas je lažje poškodovan) ter novincema Tilnom Sokolićem in Vladanom Lončarjem, a za njimi je falanga golobradih mladeničev, ki praktično nimajo izkušenj s prvoligaškim rokometom.



Še manj evropskim, Gorenje pa želi priti čim dlje v pokalu EHF, nekdanjim pokalom challenge, kjer jih novembra čakata prvi tekmi z italijansko Sieno. Lani se je izkazalo v pokalu EHF, zdaj evropski ligi. »Za nas je tretji rang evropskega tekmovanja najbolj primeren. Lani smo bili palčki v pokalu EHF, letos bi bili palčki v novi evropski ligi tudi Celjani,« je vse večjo razliko v vložkih osvetlil Jovičić, ki je kar trikrat potrkal ob les z željo, da mu ne bi še enega začetka sezone pokvarile poškodbe. »Že dvakrat zapored smo slabo štartali in potem lovili zamujeno,« si drugačen scenarij zamišlja tudi kapetan Miklavčič.


 

Celjani bolj konkretni

Celjani se zavedajo svojih omejitev, a za palčke se vsekakor nimajo. Tudi šminkerje ne, čeprav so vsi po vrsti 650 metrov nad morjem nosili modna sončna očala. Že 24. sezono bodo nastopali v elitni ligi prvakov in lovili 25. naslov državnih prvakov. Njihovi cilji so veliko bolj jasni: želijo osvojiti vse, kar je mogoče na domačih tleh (prvenstvo, pokal, superpokala ni bilo) in se drugič zapored prebiti iz skupine lige prvakov.



Prav sodelovanje v slednji je lahko zanje dvorezen meč, medtem ko se bodo trošili v Evropi, bodo bolj ranljivi v ligi NLB, v kateri se je nekaj ekip precej okrepilo. Ker ne bo končnice, tudi popravnih izpitov ne bo veliko. Jedro ekipe je ostalo skupaj, Celjani imajo dovolj dolgo klop (trije odhodi, pet prihodov) za boj na dveh frontah, a ne ravno veliko preizkušene individualne kakovosti in izkušenj (povprečna starost 22,8 leta).



Je pa trener Tomaž Ocvirk izpostavil prednost, ki bi se lahko izkazala za ključno. »Fantje so v pol leta, ko ni bilo rokometa, izjemno telesno napredovali. Rezultati testiranj so bili odlični. Osnova je dobra, lahko smo preskočili prvo in drugo fazo priprav in se takoj posvetili rokometnim treningom,« je bil na disciplino fantov ponosen »Čvari«, ki je še okrepil svojo športno postavo.





V ekipi ni težav s poškodbami, samo direktor Rok Plankelj je imel povito desnico, s katero je podpisal novo sponzorsko pogodbo s podjetjem Mik Celje. »Porezal sem se do kosti. Pomival sem posodo in kozarec je počil,« je pojasnil Plankelj, čigar moštvo je na prvi resni tekmi po sredini marca premagalo še druge novince iz Ljubljane, Slovan.

Liga prvakov naj bi se začela z domačo tekmo proti Aalborgu 16. t. m. Brez gledalcev, a tudi ti bodo prišli na svoj račun, če se bo uresnilila največja želja vseh v klubu: da epidemija ne bi pokvarila še ene sezone.