Velenje – Bilo bi komično, če ne bi bilo že kar žalostno, kar se v spomladanskem delu sezone dogaja rokometašem Gorenja. Napovedovali so vrnitev lovorik v Rdečo dvorano, pa jih premaguje že vsak, ki si vzame pet minut časa. Pričakovali bi izbruh vulkana, pa je v klubu vsaj navidez vse spokojno.

Morda gre za apatičnost in vdanost v usodo in vsi le čakajo, da se ponesrečena sezona konča. Velenjčani se niso uvrstili v izločilne boje lige prvakov, tudi ne na F4 lige SEHA, a je bil vseeno prvi del sezone boljši od drugega, v katerem »ose« razprodajajo ugled kot branjevke pridelke tik pred zaprtjem tržnice. V končnici za prvaka so izgubile vse štiri tekme, vmes so proti Jeruzalemu izpadle iz pokala RZS.

Zadnja zmaga Gorenja je bila 18. marca s Tatranom Prešovom v ligi SEHA, ki ni štela za nič, in domnevamo lahko, da je bilo po zadnjem sobotnem porazu v Škofji Loki vzdušje v slačilnici podobno tistemu v bruseljskih hodnikih, ko so prišli izidi glasovanja o brexitu.
 

Babić pa še kar vztraja ...

V »normalnem« klubu bi bil najprej na udaru trener, toda za medije nedostopni Željko Babić ostaja. Za klub bi bilo predrago, če bi ga odpustil, izplačati bi mu moral zajeten kos odpravnine. Od njega bi bilo profesionalno, če bi ponudil odstop, potem ko je Gorenje spravil na najnižjo točko doslej, toda tega ne stori, bolj kot igralcem zaupa vsemogočnemu tam zgoraj, ki ga redno nagovarja, a pomoči v podobi zmag ne dobi.

A čudna so pota gospodova in Babić naj bi kljub polomiji v Velenju z novo sezono prevzel Zagreb, kjer pa imajo trenerji še krajšo življenjsko dobo kot v Šaleški dolini, kjer so si v zadnjih petih letih kljuke podali Branko Tamše, Ivan Vajdl, Gregor Cvijič, Marko Šibila, Borut Plaskan in Babić.



Seveda krivde ne gre naprtiti zgolj slednjemu, prosti padec se je začel z odločitvijo Gorenja kot glavnega sponzorja o zmanjšanju proračuna. Direktor Matej Avanzo je vedel, v katerem grmu tiči zajec, in jo je hitro popihal ter nasledniku, Roku Bizjaku, pustil umazano perilo. Bizjak je s predsednikom Milanom Mežo vsaj pomiril navijače, preden so zagnali vik in krik.

Različna merila

Igralcem so kazensko že znižali plače, kar je glede na rezultate upravičeno, bolj kočljiv je bil predlog pogodb za prihodnjo sezono. Veliko prezgodaj so igralcem dali vedeti, da nanje več ne računajo in misli so jim odplavale k novim izzivom. Za nameček so neuradno nekaterim ponudili kar 70 odstotkov nižjo plačo, a pri dveh (Medved, Grebenc) ali treh (Ovniček) naj bi ta ostala nespremenjena, kar gotovo ni dobro vplivalo na moštveni duh.

Zdaj je že znano, da osje gnezdo po Matjažu Brumnu in Robertu Markotiću zapuščajo Alem Toskić (Csurgo), Gregor Potočnik (Zagreb), Klemen Ferlin (Celje) in Nejc Cehte (Hannover), blizu odhodu naj bi bil Rok Golčar, Rok Ovniček se je že ponujal Celju. Med sezono se je v Celje preselil zdravnik Sašo Djurić, poi njej bo to storil trener vratarjev Aleš Anžič.
Za zdaj potrjene okrepitve so le tri – Aleks Kavčič ter povratnika Emir Taletović in Vid Levc.

Gams: Rešiti, kar se da

»Najprej želimo ekipo spraviti nazaj v prave tirnice in rešiti, kar je še mogoče, potem bomo intenzivno sestavljali ekipo. Možnosti je veliko, vse naj bi bilo znano v naslednjih dveh tednih,« je povedal Janez Gams. Ironično, Babić se mu je pred sezono odrekel, ta pa je bil zdaj imenovan za športnega direktorja in je na nek način njegov nadrejeni. Koga bo Gams ustoličil za trenerja, še ni znano, se pa slika počasi jasni. Ivan Vajdl je menda zavrnil službo in ostaja v Avstriji, glavna kandidata sta Boris Denič in Sebastjan Sovič, z obema so se že pogovarjali. Prvi je bolj izkušen in karizmatičen, z drugim Gorenje že sodeluje pri mladih, na katere naj bi se klub naslonil.

Vsekakor pa se oba zavedata, kako težko delo čaka tistega, ki bo želel črno-rumenim povrniti izgubljeno čast in slavo. »Kandidatov je več, tudi Babić še ima pogodbo,« ostaja skrivnosten v teh dneh silno zaposleni Gams.