»Mega cool. Bombastično!«

Prireditelji zimskih olimpijskih iger 2022 bodo v Zhangjiakouju gostili tekme v smučarskih skokih. Naprave, ki so v veliki meri tudi sad slovenskega dela in znanja, navdušujejo skakalno srenjo.

»Mega cool,« je naprave označil nemški skakalni zvezdnik Markus Eisenbichler, ki pravi, da so zadeve morda celo malenkost predimenzionirane, a vsekakor prava paša za oči.

Tudi Avstrijec Stefan Horngacher pravi, da je naprava bombastična in izpostavil optični vidik ter svetlobne efekte, ki bodo spremljali nastopajoče. »Prav noro je, kaj so naredili in kaj si privoščijo,« je dejal Avstrijec in v smehu pristavil, da je vesel, da mu tega projekta ni treba plačati.

Le malokdo pa ve, da je osnovna arhitekturna zasnova res nastala na Kitajskem, končna izvedba projekta pa je v veliki meri sad kranjskega podjetja Mana Original. »Naš je ves tehnološki dizajn. Praktično vse, kar je bilo zgrajeno nad osnovnim betonom,« pravi direktor podjetja Miloš Sterle.

Dela ni manjkalo. »Na Kitajskem se vedno mudi. Ob dobri gradnji so odstopanja betona pri izvedbi okrog pet centimetrov, tukaj je bilo težje, zato je bilo veliko dela že niveliranjem. Kasneje se je mudilo tudi z vsem ostalim.«

A Kranjčani so to zmogli. Uspešno so zgradili zaletno smučino, ki jo Sterle opisuje kot 100 metrov odprtega hladilnika, katerega tokratna posebnost so tudi hlajeni robovi. »Delali smo praktično vse. Ograje, stopnice, osvetlitve, del light showa, zaletne in novinarske stopnice, ogrevano bočno zaščito in streho na startu za tekmovalce, čemur smo dodali tudi ogrevanje, garažo ....«

Mana je poskrbela tudi za snežne freze, plastiko na doskočišču, mreže za zadrževanje snega, pa tudi pet okrog 25 metrov visokih stolpov, ki nosijo bočno zaščito za veter, s čemer se čim bolj izenačijo pogoji za vse tekmovalce. »Naše membrane ustavijo in preusmerijo kar 70 odstotkov vetra na napravi,« je ocenil Sterle.

Posebnost je tudi osvetlitev, ki je povezana z vodstvom tekmovanja in merilnimi sistemi. Posebne komponente in krmiljenje je za ta projekt razvil Iztok Humar, te pa omogočajo uporabo efektov v različnih fazah priprave in izvedbe skoka.

»Dela je bilo veliko, delali smo hitro, nekaj smo imeli tudi težav, a vse uspešno rešili,« je za STA še povedal Sterle in dodal, da je ta naprava, ki arhitekturno malo spominja na kitajsko žlico za juho, zanj druga najlepša na svetu, takoj za objekti v Holmenkollnu.

Na koncu so bile rešitve slovenskega podjetja, ki skakalnice gradi že 20 let in je sodelovalo tudi v Engelbergu, Lahtiju in Oberstdorfu, tako učinkovite, da so prevzeli tudi nekatere manjše naloge na olimpijskem tekmovališču za akrobatske skoke.

Odprto ostaja le, kaj bo z napravami po igrah. V bližnji prihodnosti tukaj tekem ni načrtovanih, že zdaj pa je jasno, da bo objekt po igrah dobil razgledno ploščad in tudi restavracijo.