Janja Garnbret: zlato na varnem kot v trezorju švicarske banke

Slovenski športniki so doslej na poletnih olimpijskih igrah osvojili 28 kolajn, največ, po pet, v Pekingu 2008 in nazadnje v Tokiu 2020. Na Japonskem so bili zlati Benjamin Savšek, Primož Roglič in Janja Garnbret. Slednja sodi med največje favoritinje v Parizu sploh, vse razen ubranitve naslova bi bila senzacija.

Njena forma je izvrstna, na vseh tekmah, ki jih je izbrala v tej sezoni, je bila najboljša. Kraljica športnega plezanja deluje nepremagljivo, njena zlata kolajna se zdi varno spravljena v sefu, toda v takšnem adrenalinskem športu je lahko vsaka napaka usodna. Korošica zato ničesar ne prepušča naključju, s trenerjem Romanom Krajnikom že mesece na Verdu pilita podrobnosti.

Kariera 25-letne zvezdnice iz Šmartnega pri Slovenj Gradcu se piše kot prav­ljica, o njej so že posneli dokumentarni film, izšla je knjižica. Slejkoprej bodo prišli celovečerci in biografije. Tudi če ničesar več ne osvoji!

Janja Garnbret je v Tokiu prekosila konkurenco in postala prva olimpijska šampionka v športnem plezanju. FOTO: Maxim Shemetov/Reuters

A to je znanst­vena fantastika. Slovenski človek pajek je že zdavnaj zasenčil Petra Parkerja iz serije Spiderman. Janja bi zmagovala tudi s tremi okončinami, kar se je pokazalo, ko je imela lani prvo resno poškodbo v karieri. Nesrečni palec jo je še obogatil. Ko je trenirala s posebnim škornjem, je spoznala nove dimenzije tega športa in se izboljšala v prvinah, za katere niti ni vedela. Ko je škorenjček vrgla v koš, je v Bernu postala svetovna prvakinja in si med prvimi slovenskimi športniki zagotovila nastop na olimpijskih igrah.

Janja Garnbret je zelo priljubljena tudi pri tekmicah. FOTO: Mohd Rasfan/AFP

Te bodo zanjo nekaj posebnega. V Tokiu je pred tremi leti nastopala brez občinstva, tokrat jo bo pod steno spremljalo tisoče oboževalcev, tudi starša Darja in Vili, ki sta ji bila vedno v veliko oporo. Sprva je bilo načrtovano, da bodo imeli športni plezalci med 5. in 10. avgustom spektakel na steni pod Eifflovim stolpom, toda prizorišče so potem premaknili v center Le Bour­get v pariškem predmestju St. Denis, kjer je tudi osrednji stadion Stade de France. Stena bo poleg bližnjega olimpijskega bazena edini objekt, zgrajen posebej za te igre.

V Tokiu je opravila z vsemi balvani. FOTO: Maxim Shemetov/Reuters

Ko je Garnbretova 6. avgusta 2021 postala prva olimpijska prvakinja v športnem plezan­ju, so kolajne delili v kombinaciji hitrosti, balvanov in težavnosti. Zdaj bo hitrostno plezanje posebna disciplina, torej bo kombinacija vsebovala zgolj balvane in težavnost, kar Janji še bolj ustreza, saj se s hitrostjo pred Tokiem in po njem sploh ni ukvarjala.

Janja Garnbret: Rada ležim na plaži, toda letos razmišljam le o Parizu

»Toda to ne pomeni, da bo zato moje delo kaj lažje,« vselej poudari štirikratna šport­nica leta po izboru Društva športnih novinarjev Slovenije, tudi lanska.

Konec junija je blestela v Inssbrucku. FOTO: Johann Groder/AFP

Zmaguje, kjer koli se pojavi

Zdi se, da je Janja že vso večnost kraljica šport­nega plezanja, a 12. marca, na gregorjevo, je dopolnila šele 25 let. So pa njeni dosežki takšni, da je že prava veteranka, legenda. Pred kratkim je v Innsbrucku na tekmah svetovnega pokala zmagala tako na balvanih kot v težavnosti, to sta bili že njena 44. in 45. zmaga v svetovnem pokalu, daleč zadaj je japonska veteranka Ai Mori.

Tam, kjer Janja, Primož, Benjamin in Peter bika zgrabijo za roge

Svetovni pokal ji sicer ni več poseben izziv, v skupnem seštevku je bila med letoma 2016 in 2022 najboljša že desetkrat, štirikrat v kombinaciji, petkrat na balvanih in enkrat v težavnosti. Letos je pred Innsbruckom nastopila le še na Kitajskem in bila tudi takrat najboljša na obeh tekmah.

Na Krasu je sadila drevesa. FOTO: PZS

Poleg tega je osemkratna svetovna prvakinja, lani je v Bernu zmagala na balvanih in v kombinaciji ter si tako priplezala olimpijsko vozovnico. Čeprav si je februarja, tik pred začetkom sezone, zlomila palec na nogi. Njena prva resna poškodba v karieri je prinesla mnogo skrbi, dvomov in tudi solz, vendar se je izkazala za blagoslov pod krinko. S trenerjem Krajnikom sta dodala nekatere nove elemente, ki so ji, kot omenjeno, prišli prav tudi, ko je okrevala.

Ni je stvari, ki je ne bi osvojila, leta 2022 je s tremi naslovi evropske prvakinje v Münchnu dodala še zadnji kamenček v mozaiku, a zagona in ambicij ji ne manjka. Kolajn in zmag pravzaprav več ne šteje. »Kot vedno znova poudarjam – napredek je tisto, kar me žene naprej. Vedno hočem biti boljša, vedno so rezerve,« pove.

Imela bo družbo, tudi moško

Kakšna bo Janja v Parizu v primerjavi z Janjo iz Tokia?

»Razlika bo kar precejšnja. Sploh v tem, da že imam izkušnje z olimpijskih iger in bom vedela, kako in kaj, ko pridem tja. To je dobrodošlo, da poznaš sistem v olimpijski vasi in na tekmovališčih. Minila bodo tri leta, v tem času sem dobila nove izkušnje, spremenila način treninga, spoznala sebe, postala bolj zrela. Drugače bo, ne bo pa zato nič lažje zmagati. Morala bom biti najboljša, če bom želela ubraniti lovoriko,« je pred časom povedala Korošica, ki je imela v Tokiu ob sebi Mio Krampl. Tudi tokrat ne bo sama. Poleg Kramplove pa bo v ekipi selektorja Gorazda Hrena še prvi slovenski olimpijec v športnem plezanju, Luka Potočar.

Janja je globalna zvezdnica, pred Tokiem je odmeval film The Wall: Climb for Gold. Letos je dobila prvo knjigo, slikanico Janja in čudežna roža, ki ni samo zgodba o uspehu, je predvsem zgodba o prijateljstvu in o tem, da se je za svoje sanje treba truditi in verjeti vase.

Janja Garnbret je lani četrtič postala slovenska športnica leta. FOTO: Voranc Vogel

Naslavlja marsikatero perečo temo. Dekleta in športnice opozarja tudi pred pretiranim hujšanjem, pa na pomen medsebojnega spoštovanja in preprečevanje vrstniškega nasilja, zlasti s preudarno in zmerno uporabo družbenih omrežij. Šampionka je kot ljubiteljica narave tudi občutljiva na varovanje okolja, zato je začela akcijo sajenja dreves. Na Krasu je spomladi skupaj z učenci OŠ Sela na Krasu posadila 1000 dreves in s tem pomagala obnoviti gozd, ki ga je predlani uničil katastrofalen požar. Akcijo bo nadaljevala, saj se želi odkupiti za svoj precejšnji ogljični odtis.

»Moja kariera pač vključuje veliko potovanj z letali in tako se lahko vsaj malo odkupim,« je razložila Garnbretova, ki je lani v Bernu zmagala ravno takrat, ko so Slovenijo in zlasti njeno Koroško prizadele uničujoče poplave. Svoji zlati kolajni je posvetila Korošcem, zatem pa tudi sama poprijela za lopato in samokolnico ter pomagala najbolj prizadetim.

Nacionalnega centra še ni

Vendar še vedno je predvsem vrhunska šport­nica in kot takšna je vzornica mnogim, ki vstopajo v svet športa. Letos je bila gostja pri odprtju sodobnih plezalnih centrov v Slovenski Bistrici in na Prevaljah, opozarja pa, da je takšnih objektov v Sloveniji še vedno veliko premalo. Dolge čakalne dobe najmlajših za vpis v športnoplezalne klube so zanjo nesprejemljive.

Janja Garnbret je vselej zanimiva sogovornica. FOTO: Leon Vidic

Ko je zmagala v Tokiu, ji je ljubljanski župan Zoran Janković obljubil, da bo do Pariza 2024 stal nov nacionalni plezalni center. Malo se je od takrat zgodilo. Morda bo njena nova zlata kolajna le premaknila projekt z mrtve točke in bo center odprt pred Los Angelesom 2028.

Sicer pa bo po OI nastopila še na eni tekmi, oboževalci jo bodo lahko spet pozdravili v začetku septembra na tekmi svetovnega pokala v Kopru. Po Parizu se obeta tudi fešta na Bonifiki.