Hitreje, višje, močneje — po slovensko

Barcelona leta 1992 je bila za Slovenijo nekaj posebnega; na poletnih olimpijskih igrah se je prvič predstavila kot samostojna država. Blejski dvojec brez krmarja – Iztok Čop in Denis Žvegelj – sta državi priveslala prvo bronasto odličje pod slovensko zastavo. Prvi avgust 1992 ima tako posebno mesto v slovenski športni zgodovini, a že kmalu je sledil nov bron, priveslal ga je četverec brez krmarja v postavi Milan Janša, Jani Klemenčič, Sadik Mujkič in Sašo Mirjanič. Takrat je imela Slovenija v Barceloni svoje predstavnike še v atletiki, lokostrelstvu, kolesarstvu, gimnastiki, judu, tenisu, plavanju, namiznem tenisu in jadranju ter kajaku in kanuju.

Prvo žensko kolajno za Slovenijo je štiri leta kasneje v Atlanti pritekla Brigita Bukovec (100 m z ovirami), kjer je osvojila drugo mesto, prva zlata je bila osvojena na olimpijskih igrah 2000 v Sydneyju, priveslala sta jo Iztok Čop in Luka Špik v moškem dvojnem dvojcu. Zanimivo, istega leta je sledila še ena zlata; Rajmond Debevec v streljanju na 50 metrov. Novo zlato kolajno je potem leta 2008 v Pekingu osvojil Primož Kozmus v metu kladiva. Slovenija ima s poletnih olimpijskih iger, skupaj zadnjim zlatom Andreje Leški, 29 kolajn, največ so jih športniki dosegli v Tokiu in Pekingu, in sicer po pet, s štirimi medaljami so se vrnili iz Aten, Londona in Ria, s po dvema pa iz Barcelone, Atlante in Sydneyja.

Slovenska reprezentanca se tokrat na poletnih olimpijskih igrah predstavlja devetič, in to z največjo posadko. Uradno geslo olimpijskih iger od leta 1924 je Citius, Altius, Fortius oziroma Hitreje, višje, močneje (in zadnja leta še skupaj), zato so olimpijske igre vedno zgodba o rekordih in presežkih, a so tudi zgodba o sanjah, ki se ne uresničijo vedno. Prizori zmagoslavja in poraza so prav tako del olimpijskih prizorov, kot so – navsezadnje – tudi del življenja. 

Prvi avgust 1992: Denis Žvegelj in Iztok Čop sta v dvojcu brez krmarja na OI v Barceloni 1992 osvojila bronasto medaljo. FOTO Igor Modic

Prvo žensko medaljo za Slovenijo je v Atlanti leta 1996 pritekla Brigita Bukovec. FOTO Tomi Lombar

Na olimpijskih igrah v Atenah 2004 je najboljši slovenski strelec vseh časov Rajmond Debevec zasedel četrto mesto. FOTO Tomi Lombar

Slovenska olimpijska reprezentanca z zastavonošo Urško Žolnir na otvoritveni slovesnosti olimpijskih iger v Pekingu avgusta 2008 FOTO: Mike Blake/Reuters

Druga slovenska odprava je na olimpijske igre v Sydney krenila konec avgusta 2000. FOTO Blaž Samec

Razočarani Mitja Petkovšek je v Sydneyju 2000 kot prvi favorit za naslov osvojil le peto mesto. FOTO Reuters

Kajakaš na divjih vodah Peter Kauzer je v Riu 2016 osvojil srebrno olimpijsko medaljo in tako so ga pričakali v domačem Hrastniku. FOTO: Uroš Hočevar

Zlata Janja Garnbret v Tokiu 2021. FOTO: Yara Nardi/Reuters

Tokio 2021: Tadej Pogačar je osvojil bronasto kolajno na cestni dirki. FOTO KZS