Zabavljaštvo in tekmovanje ne gresta skupaj

Olimpija je izgubila šampionski dvoboj z Mariborom, zaostanek desetih točk je praktično nenadomestljiv.

Pred tremi tedni ji nihče ne bi očital pretiranega zasuka k nogometu, ki so ga opustili celo najboljši klubi z največjimi umetniki, če v uvodnih tekmah ne bi zmagala in še ugajala povrhu. Dodatni zagon ji je dal še duhamoren Maribor. Proti Gorici je bil znova dovolj pragmatičen in srečen, ko je šlo za sodniške odločitve. Od sedmih točk je tri dobil zaradi sodniških zmot.

Z »otroško igro v peskovniku«, všečno za navijače, dokler ima v rokah izid, se ne da tekmovati. Zadnjo tekmo pred derbijem bi morala Olimpija izpeljati predvsem pametno. Lahko bi jo tudi tako, kot je je večji del – z zabavljaško igro. A potem si drugih napak ne bi smela privoščiti.

Deloma drži, da so poraz zakuhali igralci, ker so zapravljali priložnosti. A z menjavami je trener Robert Pevnik porušil harmonijo v igri in ustavil ritem, ki so ga narekovali najbolj igrivi »zmaji« na čelu z malonogometnim mojstrom Asmirjem Suljićem. Kolikor je užitek gledati njegove (in Savićeve) vragolije, toliko težje je prenašati njegovo nekonkretnost, kljub virtuoznem golu.

Suljić bi moral ob odmoru ostati v slačilnici. Olimpija ga ni potrebovala več, ker je svoje opravil in zaradi preostrega rumenega kartona zapravil tudi derbi. Vse drugo, kdaj in katere menjave, s kakšnim ritmom in ambicijami, bi bila stvar občutka in v službi derbija. Ker Triglav za zmago ni igral, marveč se je le boril in si jo nazadnje z vztrajnostjo priboril.