Močno oddaljeni so časi, ko je novembra pokalo in se kadilo po slovenskih ulicah zavoljo zgodovinskih uspehov
nogometne reprezentance. Prav v teh dneh mineva
deset let od zadnje uvrstitve na svetovno prvenstvo in dvajset od edinega preboja Slovenije na evropsko prvenstvo.
Zgodovinska zmaga v dvoboju z Ukrajino
za Bežigradom in nato še neodločen izid
v Kijevu sta močno oddaljena, tudi spomin na spektakularni nogometni večer
pod Kalvarijo, ko je novembra 2009 padla v vodo načrtovana razkošna ruska zabava pod Pohorjem, počasi bledi. Članska reprezentanca je resda tudi pozneje odigrala več odličnih tekem, četudi se ni več uvrstila na veliko tekmovanje. Prihajajoča večera z Latvijo v Stožicah (sobota, 18.00) in s Poljsko v Varšavi (ponedeljek, 20.45) na videz ne ponujata velikega izziva za četo selektorja
Matjaža Keka, toda v resnici je prav obratno.
Iličić, Oblak in Šporar bodo imeli v Stožicah dodatno odgovornost
Res ne bo šlo za izziv, s katerim se je uspešno soočil
Srečko Katanec jeseni 1999, ali za misijo, ki jo je prav tako uspešno jeseni 2009 končal Kek, a nogometaši bodo kljub temu močno na očeh navijačev. Novembra namreč že tradicionalno prihajajo na nogometne tekme najzvestejši privrženci reprezentance A, tako bo tudi v soboto zvečer ob severni ljubljanski obvoznici, ko bo nekdanji slovenski selektor
Slaviša Stojanović pripeljal »na raženj« izbrano vrsto Latvije.
...
V zadnjih desetih letih je Slovenija, denimo, igrala le dva zares ključna dvoboja v novembru – z Rusi leta 2009 in šest let pozneje z Ukrajinci v dodatnih kvalifikacijah za euro 2016, ko se Katančevi četi, tedaj še s
Kevinom Kamplom in
Samirjem Handanovićem v ekipi, ni izšlo. V vseh preostalih večerih je šlo bodisi za prijateljske tekme – ena od njih je bila leta 2012 v Skopju usodna za Stojanovića – bodisi za dvoboje, ki niso odločali o »velikih« stvareh. Po Rusiji 2009 so si namreč Slovenci izmenjali zastavice s selekcijami, kakršne so Gruzija, ZDA, Makedonija, Kanada, Kolumbija, Malta ter lani v Uefini ligi narodov Bolgarija in Norveška, ko je reprezentanco po slovesu
Tomaža Kavčiča začasno vodil njegov pomočnik
Igor Benedejčič.
2 ključna dvoboja
je odigrala Slovenija v zadnjih desetih letih v novembru – z Rusijo leta 2009 in z Ukrajino leta 2015.
V zadnji dekadi sta torej igrala prava derbija le Kek in Katanec. Pred
Janom Oblakom, Josipom Iličićem, Andražem Šporarjem in drugimi fanti je posledično dodatno odgovorna naloga, da čez tri dni nagradijo navijače, ki si bodo v soboto popoldne vzeli čas in jih bodrili kljub klavrnemu položaju po oktobrskih ničlah z Makedonci in Avstrijci ter padcu brez izstreljenega naboja.
Roman Bezjak namesto Žana Majerja
...
Včerajšnji trening na Bonifiki resda ni minil v sozvočju z željami slovenskega strokovnega štaba. Namesto sonca, znosnih temperatur in idiličnih razmer za vadbo so Kekovi fantje doživeli hladno prho. Dobesedno.
Močan naliv je vsaj delno onemogočil načrtovano vadbo na štadionu Kopra, čeprav so Slovenci opravili trening. Kdo ve, morda pa bo tudi zavoljo tega prav v zadnjih dveh tekmah kvalifikacij za evropsko prvenstvo leta 2020 naposled posijalo sonce, ki so ga oktobra zakrili črni oblaki.
Popoldansko akcijo na Obali je začinila tudi novica, da je selektor Kek naknadno vpoklical v reprezentanco tudi
Romana Bezjaka, ki mu je sprva odmeril počitek zavoljo poškodbe gležnja. Kek seveda noče tvegati, saj ima težave s stegensko mišico napadalec
Robert Berić, zvezni igralec
Žan Majer pa je že končal tokratno akcijo, saj v štabu niso želeli tvegati z njegovo poškodbo. Selektor je torej poklical v Portorož igralca, s katerim je septembra uspešno šokiral Poljsko in Izrael, oktobra je bilo na žalost navijačev obratno v Skopju in Stožicah.
Komentarji