Ena najboljših nogometnih reprezentanc na stari celini je bila sinoči premočna za Slovenijo. Izbrana vrsta selektorja Matjaža Keka je končala boj za euro 2020 s porazom v Varšavi in s tem kot četrta reprezentanca skupine G za Poljsko, Avstrijo in Severno Makedonijo. Sinoči je torej prvič doslej podpisal vdajo Poljakom – po tekmah v Wroclawu, Mariboru in Ljubljani – tudi Matjaž Kek.

Peščica Slovencev na izjemno akustičnem objektu se je sinoči počutila kot na bojnem polju, tako glasno so Poljaki spodbujali svoje rojake ob 105 x 68 m velikem igrišču. V začetnih minutah so gostje uživali v redko dočakanem privilegiju, ko so poslušali kar dva znana napeva – najprej mojstrovino Franceta Prešerna, nato še domačo himno "Poljska ne bo umrla, dokler bomo živi", ki je nastala približno 50 let pozneje in seveda zveni kot naša nekdanja Hej, Slovani.

Hitro je sledil odgovor na vprašanje, kdo je bolje izkoristil učinek polnega štadiona. Že v 3. minuti sta namreč trčila vratar Jan Oblak in Kamil Glik, oba obležala na tleh, odbita žoga pa je prišla na nogo Syzmanskemu, ki je mimo nemočnega Oblaka s polvolejem za vodstvo z 1:0 sprožil evforijo med 54.000 navijači.
 

Matavž upravičil zaupanje

To smo vsaj delno pričakovali. Matjaž Kek je namreč močno posegel v enajsterico, ki je minulo soboto krenila nad Latvijo in se po dobrih 90 minutah igre izvlekla z minimalno zmago 1:0. Iz prve bojne linije je potegnil Bojana Jokića, ki je prepustil kapetanski trak Janu Oblaku, Harisa Vučkića in Andraža Šporarja, Aljaž Struna pa se je s prejetim rumenim kartonom kar sam predčasno poslal med dopustnike, saj bodo njegovi Američani odprli novo sezono šele naslednje leto. Namesto njih so dobili priložnost Jure Balkovec, Miha Blažič, Jaka Bijol in Tim Matavž. Štiri menjave – to je zgornja meja sprejemljivega, če je želel selektor verodostojno preveriti morebitne alternative za naslednje leto, ko bo prvič vodil Slovenijo tudi v Uefini ligi narodov.

Gostje vendarle niso popustili, hitro so se želeli odzvati in to jim je tudi uspelo. Josip Iličić je mojstrsko sprejel dolgo podajo na desni strani kazenskega prostora, mojstrsko vrgel iz igre svoja čuvaja, imenitno našel Tima Matavža tik pred kazenskim prostorom, ta pa je naredil, kar se pričakuje od srednjega napadalca: v slogu izkušenih centerforjev je s strelom "na prvo" lepo matiral Wojciecha Szczesnyja. Če Šempetrčanu pred leti ni bil usojen prestop v Napoli, v katerem bi lahko pozneje ogrožal Poljaka v vratih Juventusa, ga je matiral na reprezentančni tekmi. Toliko bolje, bi dodal Matjaž Kek.

To je bil kar pravičen rezultat prvega polčasa, v katerem so imeli Poljaki pobudo, Slovenci pa so vendarle sestavili več obetavnih in kombinatornih akcij kot v prejšnjih treh tekmah z Makedonci, Avstrijci in Latvijci. Gostitelji so želeli vendarle nagraditi svoje navijače za zvesto podporo v tem ciklusu, zato so v resnici vseskozi igrali v tlorisni postavitvi 2-4-4, le v obrambi je šlo za 4-4-1-1.
 

Lewandowski predober

Kmalu smo videli reprizo z začetka tekme. Najprej je spravil rojake v dobro voljo prvi zvezdnik poljskega nogometa Robert Lewandowski. Po uspešno sprejeti dolgi žogi je vrgel iz tira Reneja Krhina in Benjamina Verbiča, nato pa opravil še s trojico Krhin-Mevlja-Bijol ter naposled s filigransko natančnim strelom na oddaljeno vratnico matiral še Jana Oblaka – 2:1. Akterji vnovičnega izenačenja? Verbič je lepo prodrl po levi strani, podal žogo do Matavža, ta se je s povratno žogo oddolžil Iličiću, ki je še drugič prisilil k vdaji vratarja vodilne ekipe italijanskega prvenstva. Neverjetno: Poljaki so do tega trenutka prejeli v boju za euro le pet golov, od tega so jim v dveh tekmah štiri zabili Slovenci.



Kljub temu je zmagala boljša ekipa: Krhin, Balkovec in Mevlja so v isti akciji izgubili individualne dvoboje s tekmeci, kar je za končnih 3:2 unovčil Jacek Goralski. Na svoj račun so tako prišli tudi navijači in – kljub temu, da Ciudad de Mexico in Varšavo loči dobrih 10.000 km – sprožili dolgotrajno mehiško valovanje.