Ligam prednost pred starimi zaslugami

Evropska nogometna zveza (Uefa) je na seji izvršnega odbora na Dunaju danes potrdila način zapolnjevanja dodatnih mest v ligi prvakov od sezone 2024/25 naprej. Prednost pri dodatnih mestih ob širitvi z 32 na 36 mest bodo dobile državne lige in ne klubi neposredno na podlagi zgodovinskega uspeha.

Kot so zapisali pri Uefi, bo sistem delitve štirih dodatnih mest razdeljen na dve mesti za državi, ki bosta v tem tekmovanju najuspešnejši v zadnjem obdobju, dodatno mesto za petouvrščeno državno ligo v Evropi, ki bo tako imela tri neposredna mesta v ligi prvakov, ter eno dodatno mesto za zmagovalce kvalifikacij državnih prvakov.

Poleg dodatnega mesta za zmagovalce kvalifikacij državnih prvakov, bi po potrjenem predlogu po eno dodatno mesto v tem trenutku prejeli angleški in nizozemski ligi za uspeh njihovih klubov v ligi prvakov v zadnjem obdobju ter Francija kot petouvrščena državna liga.

Reforma lige prvakov predvideva, da bo od leta 2024 naprej v tem tekmovanju nastopalo skupaj 36 ekip, kar je štiri več kot zdaj. Najburnejša debata pa se je vnela prav na temo, kako razdeliti dodatna štiri mesta v tem tekmovanju in to je bilo tudi glavno vprašanje današnje seje izvršnega odbora Uefe.

Uefa bo imela na Dunaju letni kongres. FOTO: Denis Balibouse/ Reuters

Prvotni načrt je predvideval, da bi bili dve mesti rezervirani za klube, ki so v tem tekmovanju dosegali uspehe v preteklosti, po sistemu zgodovinskega koeficienta, a se v svojih ligah niso prebili v elitno evropsko druščino. Ta predlog je naletel na ostre kritike Združenja evropskih lig, pa tudi navijačev.

V dneh pred današnjim sestankom pa naj bi vpleteni dosegli kompromis, s katerim se je formula spremenila in dala prednost klubskim uspehom držav kot celote.

»Uefa je z današnjo odločitvijo dokazala, da je predana spoštovanju osnovnih vrednot športa in obrambi temeljnega načela odprtega tekmovanja, z uvrščanjem na podlagi športnega uspeha, kar je skladno z vrednotami Evropskega modela športa,« je Uefino sporočilo za javnost zapisal predsednika Aleksandra Čeferina.

Kot je dodal Čeferin, je Uefa s tem zaključila obširen posvetovalni proces, v katerega so vključili navijače, nogometaše, trenerje, nacionalne zveze, klube in lige. »Izjemno zadovoljen sem, da smo dosegli soglasno rešitev izvršnega odbora Uefe, skupaj z Združenjem evropskih klubov (Eca), Združenjem evropskih lig in nacionalnimi zvezami, za potrditev predloga. To je še ena potrditev, da je evropski nogomet bolj združen, kot kadarkoli prej.«

Aleksander Čeferin je navdušen nad enotnostjo v nogometni družini. FOTO: Fabrice Coffrini/AFP

Na današnjem sestanku je podporo prejel tudi predlog, da se število tekem v skupinskem delu zmanjša z 10 na osem. Združenje lig in navijači so namreč v preteklih dneh opozorili proti povečanju števila tekem. Po trenutnem sistemu ekipe v predtekmovanju igrajo šest tekem, nato pa se z osmino finala začenjajo obračuni na izpadanje.

V skladu s reformo tekmovalnega sistema, ki ga je Uefa sprejela na lanskem vrhunskem zasedanju, bodo ekipe od sezone 2024/25 v predtekmovanju nastopale po takoimenovanem švicarskem modelu, nekakšnem ligaškem sistemu, kjer bodo klubi razvrščene po kakovosti.

Današnja seja izvršnega odbora Uefe je prvo dejanje na dogodku na Dunaju, ki mu bo jutri še sledil kongres celinske nogometne zveze.

Zanimivo tekmovanje tudi na Prevaljah

Avstrijska Koroška, med prireditelji so tudi Prevalje, bo med 25. junijem in 3. julijem letos gostila evropsko nogometno prvenstvo manjšin, poroča avstrijska tiskovna agencija APA. Častni pokrovitelj tekmovanja bo prav predsednik Evropske nogometne zveze Aleksander Čeferin.

Gre za prav posebno evropsko prvenstvo manjšin, imenovano Europeada 2022, za katerega je prijavljenih 24 moških in sedem ženskih ekip. Prireditelji pričakujejo tudi ekipo z zasedenega ukrajinskega polotoka Krim.

Čeferin se je danes prav zaradi Europeade na Dunaju sestal tudi s predstavniki gostiteljev iz vrst koroških Slovencev. Tem je čestital za "profesionalni pristop pri organizaciji prvenstva". Krovni prireditelj EP je krovna zveza etničnih manjšin v Evropi, Federalistična unija Evropskih narodnostnih skupnosti (FUEN).