Francozi tekmecem: Ujemite nas, če nas lahko

Bavarska prestolnica je naposled vsaj malo oživela v ritmu, kot se spodobi zanjo. Četudi je bilo še daleč, zelo daleč od običajnega utripa in vrveža, ki München zajame ob takšnih priložnostih, je bilo tudi covidno nogometno ozračje veliko boljše kot večmesečno zatišje.

Ko se je na svoj sedež posedel tudi predsednik Evropske nogometne zveze Aleksander Čeferin, se je dejansko začelo odštevanje do prve velike bitke na letošnjem euru. Zadoneli sta himni Marsejeza in Vaterland, derbiju sta dala še nekaj motivacijskega naboja tudi dogajanje na tribunah. Res le četrtinsko napolnjenih, toda po res dolgem času so nogometaši začutili, kaj so bržkone najbolj pogrešali – spodbudo, podporo, žvižge in tudi jezne vzklike s tribun.
 

Potrpežljivi Francozi dočakali pet minut

Otipavanje je bilo dolgo, skoraj četrt ure ni bilo znakov, da bi se šahovske partije kdo od velikih lotil z več drznosti. Nemci so vedeli, da ne smejo odpreti vrat, Francozi pa, da bodo slej ko prej dočakali svojih pet minut, zaradi katerih so njihovi tekmeci domala preostalih 85 minut nenehno v strahu.



Kako proti trdnim kot skala in mojstrsko uglašenim tekmecem biti ambiciozen, a hkrati ne ranljiv? Nemogoče. Prvi val francoskih napadov je prinesel vodstvo. Žogo v nemška vrata je spravil domači veteran Mats Hummels, nesrečno, a zadnje v nizu slabših posredovanj je izzvala akcija štirih Francozov: iz avta jo je začel Benjamin Pavard, nadaljevali Paul Pogba, Karim Benzema in znova Pogba, z zadnjo podajo pa zaključil Lucas Hernandez.

»Odločilo bo moštvo in ne posameznik,« je pred tekmo napovedal kapetan trikolorov, vratar Hugo Lloris. S počasnimi izvajanji golavtov, po vzoru teniškega zvezdnika Rafaela Nadala ob servisih, je razburjal predvsem domače navijače.

Na trgu Marienplatz glasni le Francozi

Resnici na ljubo, domači navijači so bili v slišni manjšini pred tekmo, ko so temperaturo v vročem in poletnem Münchnu dvigovali pretežno privrženci »les bleus«. V zgodnjih popoldanskih urah so zasedli nekaj miz okoli znamenitega trga Marienplatz. Prešernega rajanja ni bilo, stroga protikoronska pravila, ob katerih so prijazni gostitelji v uniformah zamižali, če jih je kdo preveč kršil, so omejila veselje. Več sproščenosti je bilo šele v 20 minut vožnje od središča mesta oddaljenem nogometnem parku.

Navijaški decibeli so se dvignili v prvih minutah drugega polčasa, domače navijače je najprej prestrašil s strelom v vratnico Adrien Rabiot, ko je Serge Gnabry za las zapravil izenačenje, je oživela tudi dotlej zelo umirjena in taktična tekma.

Sveža kri s klopi

Nemci so začutili, da brez »kampfa« (boja), ne bo nič. Toda nasprotnik najvišje kategorije je bil tisti, ki je dopuščal več ali pa manj. Dopustil je preveč in tvegal izenačenje, četudi je vmes Kylian Mbappe zatresel mrežo. Iz ofsajda.

Joachim Löw je bil prvi od selektorjev, ki je odvrgel rokavice. A je presenetil, iz igre je vzel mladi sili Kaia Havertza in Gnabryja. Vstopila sta Timo Werner in Leroy Sane.



Izkušeni, a počasni možje so imeli nalogo, da tekmo zapeljejo v srečnejši konec. Načrt se navkljub vztrajnosti ni izšel, Francozi so z obrambno disciplino zaprli vse dostope do Llorisovih vrat, z enim od bliskovitih nasprotnih napadov in prvem golu Karima Benzemaja po vrnitvi v reprezentanco po nesebični podaji neulovljivega Mbappeja pa vse vsem tekmecem na euro dali jasno sporočilo: »Ujemite nas, če nas lahko!« Bili so prehitri za Nemce, toda ne tudi za VAR. Mbappe je bil v nedovoljenem položaju. A za enajstmetrovko jih je prikrajšal glavni sodnik Carlos del Cerro Grande.