Strici so mi povedali: nekoč je bil in je derbi!

Devetdeseta leta 20. stoletja so oživela v drugem desetletju 21. stoletja. Nekoč velika tekmeca v pionirski dobi 1. slovenske nogometne lige, Olimpija in Mura, sta po vmesnem obdobju kriz obudila tekmovalnost, ki je pisala številna lepa poglavja ljubljansko-soboških bitk. Današnja druga v tej sezoni, potem ko je že prva v Fazaneriji ponudila izjemen spektakel in zmago Ljubljančanov (2:0) ob debiju trenerja Zorana Barišića, ima vse primesi za posladek: številne navijače, atraktivno igro, tekmovalni izziv.

V obdobju, ko reprezentančni nogomet žalosti, so takšni derbiji za slovenske nogometne navdušence pravi balzam za oči in za dušo. Za današnjega so se nabrusili v obeh taborih, Olimpija (32 točk) bije bitko za naslov z Mariborom (36), Mura (22) za tretje mesto in za utrditev v zgornjem domu slovenskega klubskega nogometa.

»Želimo se uvrstiti v Evropo,« trener Sobočanov Ante Šimundža ne skriva dolgoročnih visokih ambicij črno-belih, ki si na »črni petek« ne želijo popustov v obliki bojevite in tekmovalne igre, marveč najmanj drago prodati svojo kožo. Če ne kar presenetiti že od prvega velikega derbija proti Mariboru v 5. kolu (0:3) neporažene zeleno-bele. »Hočemo zmagovati in uživati,« pa je vodilo vse bolj priljubljenega Barišića.

Za letošnje slovo od Stožic veselica

Zadnja tekma v Stožicah v prvem delu prvenstva je motiv več, a hkrati breme za ljubljanske nogometaše, ki jim lov za Mariborčani in simpatijami širšega slovenskega občinstva z igro za oko in za gole ne dovoljuje niti kančka predaha. Barišiću so šli pri psihološki pripravi moštva v veliki meri na roko tudi navijači, ki prav za slovo od tekem v Stožicah v šampionskem letu 2018 pripravljajo svojo veselico ob proslavljanju jubilejne 30. letnice delovanja, katere vrhunec bo koncert Big Foot Mame. Že zaradi njih igralcem srčnosti in bojevitega duha ne bo manjkalo, morda bo le kakšna mojstrovina manj od želenih. Toda Barišić ima na voljo veliko raznovrstnih igralcev: od strelskega silaka v podobi Andreja Vombergarja (v torek je dopolnil 24 let), za katerega se bo drevi začelo osvajanje novega selektorja, do prvega strelca Roka Kronavetra, palčkov in mojstrov z žogo Asmirja Suljića in Stefana Savića. Tudi drugi zmaji imajo dovolj znanja in bojevitega duha, da lahko manko enega nadomestijo z drugim.



Soboški aduti oziroma Šimundževi še niso na ravni prekmurske legende Štefana Škaperja, Kristijana Cenerja, Ferija Cifra ..., a v strelskemu odkritju sezone iz Dravograda in otroku Maribora Roku Sirku, desetice s čarovniškimi potezami in preigravanji Ninu Kouterju, marljivemu Alenu Kozarju in še drugih je še veliko neodkritih potencialov.

Če bo imel Barišić na voljo enega rekonvalescenta več, nared je Nik Kapun, bo imel Šimundža enega manj. Poškodoval se je namreč eden od ključnih mož Luka Bobičanec.

Najboljši soboški strelec Rok Sirk (desno) je najmočnejši v zračnih dvobojih, a tudi ljubljanski kapetan Branko Ilić ni od muh. FOTO: Tadej Regent/Delo

Prekmurska selitev

Delegiranje glavnega sodnika Dragoslava Perića je kamenček v mozaiku pletenja zarot. Izkušeni Kranjčan je rutiner, ki pomanjkanje sape nadomešča z občutkom. A je Kranjčan, ki v očeh Olimpijinih tekmecev prepogosto sodijo Ljubljančanom. V kolikšni meri bo uspešen pri uveljavitvi spektakularnega nogometa visokega ritma, bodo hitro dali odgovor navijači enih in drugih. V Stožicah se jih obeta preko 8000, od tega vsaj 2000 Prekmurcev.

Uradna zgodovina medsebojnih tekem beleži le eno, septembrsko, a Olimpija in Mura sta jih v različnih organizacijskih oblikah igrali že na desetine.