Sterlingov trenutek: prvi gol na velikih tekmovanjih za zmago nad Hrvaško

Stara znanca sta se pred tekmo na Wembleyju zavedala, da bi lahko razplet dvoboja v severnem Londonu že usodno vplival na razplet turnirja. Sploh Angleži v očeh kritične domače javnosti nikoli nimajo »pravice« niti do najmanjšega spodrsljaja, kljub temu pa se je selektor Gareth Southgate ob težavah v zadnji vrsti pogumno odločil za Kierana Trippierja. Soigralec Jana Oblaka pri madridskem Atleticu je zaigral na zanj nenavadnem položaju levega bočnega branilca. Zlatko Dalić je v boj poslal bolj »tekaško« postavo in v konico napada namesto Bruna Petkovića postavil Anteja Rebića, medtem ko je na levem boku obrambe priložnost le nekaj dni po svojem prvem (neuradnem) nastopu med člani dočakal 19-letni Joško Gvardiol.



Angleži so na s soncem obsijanem Wembleyju začeli silovito in Raheem Sterling je našel Phila Fodna, ki je po dobrih petih minutah prišel do neoviranega strela z levico ob Gvardiolu. Dominik Livaković je bil že premagan, žoga pa je, tudi po zaslugi rahlega dotika Gvardiola, zadela vratnico. Sterling je bil naslednji, ki je ušel nepozorni hrvaški obrambi v osmi minuti, toda ob prodoru pred Livakovića je predolgo okleval in ustavil ga je Duje Ćaleta-Car. Raburljivih uvodnih deset minut je z močnim volejem z roba 16-metrskega prostora zaokrožil Kalvin Phillips, ki pa ni uspel presenetiti Livakovića. Hrvati so do polovice polčasa vendarle umirili tekmece, ki so do tedaj »leteli« tudi na krilih dobro razpoloženih domačih navijačev. A kaj več od povsem ponesrečenega voleja Ivana Perišića v 27. minuti si gostje niso pripravili.
 

Sterling mož odločitve

Do konca polčasa so gledalci nato spremljali uspavanko, v 43. minuti je sicer Perišić z glavo v živem zidu odlično ustavil nevaren prosti strel Trippierja, ki je bil na dobri poti proti mreži. V drugem polčasu so Angleži, morda tudi načrtno, od začetke prepustili pobudo Hrvatom, nato pa v 57. minuti usodno udarili: Philips je v prostoru idealno zaposlil Sterlinga, ki je kljub trčenju s hrvaškim branilcem spravil žogo mimo Livakovića in začel noro slavje na tribunah.



»Prihaja domov, nogomet prihaja domov,« so privrženci Anglije, ne prvič v nedeljskem popoldnevu, začeli prepevati ponarodelo pesem eura 1996. Nekaj napadov kasneje bi glasnost že lahko dosegla oglušujočo raven, če bi do tedaj precej nevidni kapetan Harry Kane na oddaljenejši vratnici izkoristil predložek z levega boka, a je z nekaj metrov zgrešil cilj in grdo trčil v vratnico. Mason Mount, junak finala lige prvakov, je v 67. minuti lepo pomeril s prostega strela, a za las zgrešil cilj, na žogi pa je bil tudi Livaković. Dalić je nato v lovu na vsaj izenačenje aktiviral tudi Nikolo Vlašića in Josipa Brekala, odgovor angleške klopi sta bila Marcus Rashford in 17-letni Jude Bellingham, ki je podrl rekord kot najmlajši angleški reprezentant z nastopom na velikem tekmovanju.

Dalić je v obupnih poskusih v lovu na vsaj točko v igro poslal še Maria Pašalića. V štiriminutnem sodnikovem dodatku igralnega časa so angleški navijači že proslavljali zmago, kar se jim ni vrnilo kot bumerang, vratar Jordan Pickford pa je zlahka polovil vse žoge, ki so priletele v njegov kazenski prostor.

»Res je bilo toplo in to se nam je poznalo. Rezultat je izvrsten in zadovoljen sem s svojo predstavo,« je po tekmi dejal eden največjih angleških junakov, vezist Leeds Uniteda Philips. »Še dve tekmi skupinskega dela sta nam ostali in prikazati moramo ravno takšni, če ne boljši predstavi. Takoj ko sva nehala proslavljati (s Sterlingom, op. a.), sem se zavedel, da sem ga uspel s podajo zaposliti prvič, odkar sva skupaj v reprezentanci,« je dodal Philips.