Slovenski organizatorji navdušili Uefo

Največji nogometni dogodek v samostojni Sloveniji se je končal z zmago Nemcev. Prvenstvo v starostni kategoriji do 21 let, ki je bilo v dveh delih v Sloveniji in na Madžarskem, je pred omejenim številom gledalcev ponudilo zanimiv razplet in tretji naslovom nemške izbrane vrste, ki je v ljubljanskih Stožicah ugnala Portugalce z 1:0.

Če je prvi del marca zaradi zdravstvenih razmer v luči boja proti novemu koronavirusu potekal brez prisotnosti navijačev, se je stanje v drugem delu umirilo dovolj, da so oblasti v obeh državah dovolile omejeno število gledalcev.

V finalu v Stožicah se jih je zbralo natanko 4883. Pripravili so sijajno vzdušje, prednjačili so predvsem glasni portugalski navijači. Vsaj kar se tiče prvega, marčevskega skupinskega dela prvenstva pa je presenetljivo zmago slavila Nemčija.

Edini zadetek na tekmi je dosegel Lukas Nmecha, ki je v 49. minuti izkoristil lepo podajo Ridleja Bakuja, sicer igralca tekme, ter preigral in zaključil mimo nemočnega portugalskega vratarja. Čeprav so se Portugalci trudili priti do izenačenja, se je nepopustljiva in borbena nemška izbrana vrsta dobro branila in zdržala v lovu na tretji naslov v tej starostni kategoriji.

Nadležne hijene dobile, kar so želele

Na tekmovanju, ki ga Evropska nogometna zveza (Uefa) prireja od leta 1978, so bili pred tem Nemci najboljši še leta 2009, ko so v finalu ugnali Anglijo s 4:0, in pred štirimi leti, ko so na zadnji stopnički ugnali Španijo z 1:0. V finalu so dvakrat izgubili; leta 1982 in pred dvema letoma v Italiji. Za Portugalsko je bil to sicer tretji finale po letih 1994 in 2015. Portugalcem je lahko v uteho, da je bil za najboljšega igralca turnirja izbran Fabian Vieira, najboljši strelec pa je bil s štirimi goli prav junak finala Nmecha.

»To je generacija, ki ji javnost ni pripisovala veliko možnosti za tak uspeh. Želeli smo dokazati nasprotno,« je po tekmi za nemško javno televizijo dejal selektor nemške izbrane vrste Stefan Kuntz.

Postregel je še z zanimivimi podrobnostmi govora pred tekmo, ko je v varovancih videl kar precejšnjo živčnost.

»To so fantje, ki niso nujno glavni igralci v svojih klubih, zato je povezanost med njimi še toliko bolj pomembna. Dejal sem jim, da potrebujejo levje srce, oči in glavo orlov, za konec pa morajo biti še kot hijene. Teh nihče ne prenese, so nadležne, a na koncu vedno dobijo to, kar si želijo,« je še dodal snovalec nepričakovanega nemškega uspeha.

Še toliko bolj zaradi prvega dela prvenstva, v katerem Nemci niso blesteli. V skupini z Nizozemsko, Romunijo in Madžarsko so na podlagi boljšega medsebojnega izkupička prehiteli Romune in za Nizozemci zasedli drugo mesto z neprepričljivo igro. Precej bolje so zaigrali v izločilnih bojih dva meseca kasneje.



Tam so najprej 31. maja premagali Dansko po streljanju enajstmetrovk, v polfinalu pa so po dveh zadetkih Floriana Wirtza v prvih osmih minutah nato zadržali nalet Nizozemcev.

V času, ko so se Nemci mučili, so bili prav Portugalci morda najbolj prepričljivi v skupinskem delu. Poleg Španije in Danske na prvih treh tekmah niso prejeli niti zadetka. V četrtfinalu so v pravi poslastici premagali Italijane s 5:3, nato pa so zaigrali bolj pragmatično z več poudarka na čvrsti obrambi. Če so se proti sicer bolj podjetnim Špancem rešili v polfinalu, jim je na zadnji točki spodrsnilo.

Slovenska vrsta kakovostno podrejena

Na prvenstvu, na katerem je prvič nastopilo 16 reprezentanc, se je precej poznala kakovostna razlika med uglednejšimi ekipami in tistimi, ki sodijo v drugi ali celo tretji kakovostni razred v tej starostni skupini.

Med njimi je bila Slovenija, ki je tekmovanje pričakovano končala po skupinskem delu. V zelo zahtevni skupini B so bili Španci (0:3) in Italijani (0:4) premočni, proti Češki pa so varovanci Milenka Aćimovića iztržili neodločen izid (1:1).

Tako so Slovenci končali na zadnjem mestu z eno osvojeno točko. Po kakovosti slovenska izbrana vrsta enostavno ni na ravni tako zakoreninjenih sistemov igre, kot jih imajo na Iberskem in Apeninskem polotoku ter drugod v uglednejših nogometnih deželah.

Za to generacijo bi bilo glede na domače prvenstvo primerno, da bi jih s tribun v prvem delu spremljali navijači, jim dali dodatno energijo, a zmotno bi bilo razmišljati o tem, da bi se izteklo drugače. Razliko v kakovosti bi na zelenici težko nadoknadili.

Čeferin: Slovenci smo dobri organizatorji

Če je bilo na zelenici opazno pomanjkanje kakovosti, pa so se vnovič zunaj nje izkazali slovenski organizatorji. Skupaj z Madžari so v slogu pandemske krize, ki traja vse od lanskega marca, upravičili vodilno vlogo Uefe pri izvedbi športnih tekmovanj v zahtevnih pogojih.

S tem se je strinjal tudi predsednik Uefe, Aleksander Čeferin. V sklopu nedavnega intervjuja za STA je poudaril, da so na krovni evropski nogometni zvezi navdušeni nad ubogljivostjo in sledenjem pravil slovenskih organizatorjev.

»Prvenstvo je bilo zelo dobro organizirano. Žal mi je, da marca ni bilo občinstva, ampak ga niti mi nismo dovolili, saj bi lahko predstavljalo resen problem ob kakšnem incidentu. V izločilnih bojih je že bilo nekaj občinstva, tako da so tu že obrisi normalnosti,« je sprva dejal prvi mož Uefe.

»Super organizacija. Če bi imeli boljšo infrastrukturo, bi lahko organizirali še kaj več. Ampak objektivno mi ne moremo imeti večjih stadionov, saj niso vzdržni. Nekaj idej še imam, kaj bi lahko organizirali, ampak za zdaj tega še ne bom delil z vami,« je bil pred dnevi skrivnosten Čeferin.

Kot vedno ob večjih dogodkih Uefe je bil 53-letni pravnik tisti, ki je podelil kolajne in predal pokal najboljšim. Tokrat v domači državi, ki se je poleg madžarskih gostiteljev izkazala pri organizaciji tako velikega tekmovanja.