Pod Kalvarijo je čutiti utrujenost nekdanjih soavtorjev nogometnih podvigov, ki nimajo več dovolj moči in idej.

Galerija
Ljudski vrt ni več utrdba vijoličnih, temveč prizorišče, kjer se zabavajo in zmagujejo tudi tekmeci.<br />
FOTO: Jure Eržen/Delo
V nadaljevanju preberite:
Zdrs nogometnega ponosa Maribora traja še iz obdobja ključnega ustvarjalca podvigov Zlatka Zahovića – da ne bi kdo pomislil, da se je kalvarija vijoličnih začela šele, ko je odšel karizmatični in uspešni športni direktor – in ne nakazuje tragedije, kot bi jo morda želeli videti ali jo že vidijo njegovi največji privrženci. Iz ljubljanskega zornega kota se zdijo mariborske težave kot milnica, čeprav starejši spremljevalci nogometnih vzponov in padcev obeh slovenskih velikanov pomnijo tudi obratno: na začetku devetdesetih let je bila Olimpija s prehodom iz »jugolige« Maribor in Maribor Olimpija, ki želi ujeti in preseči velikega tekmeca.
Celoten članek je na voljo le naročnikom.
Aktualne in poglobljene vsebine, ki vam pomagajo razumeti svet – za 14,99 EUR na mesec!
NAROČITE Obstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji