Safet Hadžić pokazal smer novemu trenerju

»Andreja Vombergarja bom postavil v napad.« Tako je pred derbijem Ljubljanske kotline napovedal eden včerajšnjih junakov Olimpijine zmage, še tretji trener v tej sezoni Safet Hadžić. Po ukazu predsednika Milana Mandarića je sedel na trenerski stolček, potem ko je njegov predhodnik Aleksandar Linta v petek končal svoje poglavje pri Olimpiji.

Čez teden dni bo vajeti moštva prevzel dunajski »deček« Zoran Barišić, ki je v predsednikovi družbi videl srčno zmago Ljubljančanov. Kako malo je bilo treba, da so se ogrela srca zeleno-belih navijačev! Le kanček razuma, logike in ščepec kljubovalnosti. Prvega je predstavljal Vombergar, druga je bila vidna v novih igralcih v začetni enajsterici in postavitvi (Issah Abass na desnem bočnem položaju, za njim desni branilec Macky Bagnack, Goran Brkić ob Tomislavu Tomiću (zadnji zvezni igralec), tretja pa v visoki motivaciji.

Poleti najboljša Olimpija

Tudi Rok Kronaveter je bil zbran in bojevit. Sad tega je bil mojstrski gol v 5. minuti, ki mu ga je pomagal zrežirati Vombergar. Ta je v svojem slogu z nekaj manj tehnične prefinjenosti, a zato več boja in nepopustljivosti, izgubljeno žogo spremenil v podajo.
Olimpija je bila prvi polčas šampionska, lahko bi bila še bolj učinkovita. Na tribunah so oživeli navijači, na igrišču pa Vombergar. Lepo Abassovo podajo z desne strani – pokazal je, da ni nujno, da mora zabijati gole, da bi bil viden in odličen – je v 26. minuti atraktivno spremenil v 2:0. Tako prepričljivo Olimpija v tej sezoni še ni delovala proti tekmecem z višjo dodano vrednostjo. Delovale so vse linije, obramba s kapetanom Brankom Ilićem in Vitalijsem Maksimenkom je bila zanesljiva, štoperja sta pokvarila vrnitev v SNL najboljšega domžalskega strelca Slobodana Vuka.

Namesto 3:0, nekaj trpljenja

Prvi polčas je bil v znamenju Olimpije tako močno, da ga je bilo težko ponoviti. A zeleno-beli so tudi drugi polčas nadaljevali v visokem ritmu, a s pomembnim dodatkom; tudi Domžalčani so pokazali več volje, ki pa ni napovedovala vznemirljivega zaključka. Domžalčani so le odprli prostor za nasprotne napade. Zaradi tega so viseli, Olimpija je zapravila priložnosti za tretji, četrti gol, Vombergar je zadel vratnico in se trgal na vse strani. Ob visokih žogah je bil praviloma nepremagljiv, kar je onemogočalo domačim, da bi še bolj odločno stisnili Ljubljančane. Kronaveter, Črnic in Vombergar so v končnici plačali davek za visok ritem (»Vombi, Vombi, Vombi,« so navijači z ovacijami pospremili Vombergarjev odhod z igrišča.), zamenjali so jih Nik Kapun, Stefan Savić in Jucie Lupeta. Olimpijin vratar Aljaž Ivačič ni imel priložnosti za resnejše posredovanje, na drugi strani Lupeta in Savić nista postavile pike na i.

Domžalčani so bili nagrajeni, ko je Zeni Husmani v 90. minuti znižal zaostanek z glavo, za kaj več jim je zmanjkalo časa. Glavni sodnik Andrej Žnidaršič je izbral varnejšo pot, triminutni podaljšek, ki bi lahko bil še za minuto daljši, je povlekel do zadnje sekunde in nič več. Naprtil si je bes domačih, ki so bili v drugem polčasu preveč obremenjeni z njegovimi odločitvami v ostrih dvobojih.

Simon Rožman: Olimpija je bila boljša!

Ko so se strasti umirile, glave ohladile, so bile misli bolj zbrane. Domžalski trener Rožman je bil že drugič v sezoni izključen in takrat, ko so Domžalčani znižali. »Ne bi o tem, Olimpija je bila boljša. Prvi polčas smo bili slabi, izgubljali dvoboje ena na ena, stali smo daleč od tekmecev. V drugem smo igrali preveč na silo, zato je bilo veliko akcij na meji prekrškov in živčnosti,« je priznal Rožman, medtem ko je bil Hadžić, ki je po tekmi prejemal čestitke vidno nasmejanega predsednika (danes naj bi za kratek čas odšel domov v San Francisco), kratek in jedrnat. »Boljši smo bili in zasluženo zmagali. Vombergar je dober napadalec, pokazal je, zakaj. V Trnavi bomo poskusili vse, da bi zasukali izid,« je usmeril pogled v četrtkov boj za evropsko ligo.