S prvo plačo je materi kupil novi avtomobil

Ljubljana – Slovenski nogometaš Kevin Kampl, ki že od rojstva živi v Nemčiji, je medtem okreval po novembrski poškodbi gležnja in je tako znova nared za tekme, na katere že vsi skupaj nestrpno čakajo. Pred kratkim si je vzel čas in odgovarjal radovednim navijačem moštva RB Leipzig, njegove odgovore pa so zapisali na spletni strani kluba. Pri tem je 29-letni raznovrstni vezni igralec in motor »rdečih bikov«, ki je že sklenil reprezentančno pot, razkril marsikaj zanimivega o svojem vsakdanu v času pandemije novega koronavirusa, svoji najljubši številki, vzornici, glasbi, ciljih z Leipzigom …
 

Kako preživljate dneve v obdobju bolezni covid-19?

»Že ob 6.30 smo vsi na nogah. Moja sinova Jordi Noel (rojen leta 2018) in Louis Jamie (2019) sta namreč že takrat budna. Potem se malo igramo, naredimo in pojemo zajtrk, nakar opravim trening. Ko se vrnem, se z Vanesso in otrokoma odpravimo na sprehod, po njem pa skuhamo in si privoščimo slastno kosilo. Kadar imamo tekme, nisem veliko doma, zato poskušam zdaj toliko bolj izkoristiti sleherno minuto in kar največ časa preživeti v družbi otrok.«
 

Zakaj na dresu nosite ravno številko 44?

»Moja najljubša številka je bila pravzaprav od nekdaj osem. Ko sem prestopil k Salzburgu, je bila ta številka takrat zasedena. Zato sem vzel 44, ker da 4 + 4 seštevek 8. Ta številka je postala nato moj zaščitni znak. Upam, da jo bom lahko nosil, dokler bom profesionalni nogometaš.«

 

Kateri so najlepši trenutki, ki se jih spominjate na dosedanji športni poti?

»V spominu sta mi ostala predvsem dva: ko sem z Leverkusnom gostoval pred 92.000 gledalci na londonskem štadionu Wembley in ko sem svoji materi s svojo prvo plačo kupil novi avtomobil. Do takrat me je na treninge vozila s starim golfom.«

Kateri pa so bili doslej vaši najtežji v karieri?

»Po lanskem izgubljenem dvoboju v finalu nemškega pokala z Bayernom mi je bilo res hudo. Vsi skupaj smo si namreč nadvse želeli zmagati in se v Leipzig vrniti s pokalno lovoriko.«

Kako se sicer počutite v Leipzigu?

»Že po naravi sem takšen, da se moram – če želim kje dobro igrati – tam tudi dobro počutiti. V Leipzigu sem se od vsega začetka počutil zelo domače. Zares je lepo živeti tu in igrati nogomet za tukajšnji klub. Z družino sem pogosto v Rosentalu (zeleni park severozahodno od središča mesta – op. p.), radi obiščemo tudi živalski vrt, v katerem še zlasti sinova izjemno uživata.«

Kdo je vaš največji vzornik?

»To je vsekakor mati (Anica), ki je vzgojila pet otrok. Prihajam iz delavske družine, ki se je v Nemčijo (Solingen) preselila iz Slovenije. Moja mama je delala v tovarni in obenem skrbela, da je bilo tudi doma vse v najlepšem redu. Iz tega zornega kota je mati vsekakor moja največja vzornica. Za družino je dala brezpogojno vse od sebe.«

Kaj lahko poveste o svoji karieri didžeja?

»V tem trenutku je pri dveh otrocih težko najti čas za ustvarjanje glasbe. Poleg tega nisem več tako pogosto v Solingenu, kjer sem si v kleti uredil mešalni pult oziroma mizo. Vendar si kljub temu prizadevam ohraniti stik z glasbo. Ko bom imel znova čas zanjo, bom zagotovo poskušal nadomestiti vse, kar zdaj zamujam.

Kakšne cilje imate s klubom iz Leipziga?

»Želim si osvojiti lovoriko. V prejšnji sezoni smo ji bili – kot že omenjeno – že zelo blizu v nemškem pokalu. Tudi letos je še vse mogoče (po 25 kolih tretjeuvrščeni Leipzig za vodilnim Bayernom zaostaja za pet točk in za pičlo točko za drugouvrščeno dortmundsko Borussio – op. p.), zato močno upam, da se bo prvenstvo vendarle nadaljevalo in odigralo do konca. Za moštvo, klub in mesto bi bilo sijajno, če bi pokal pripeljali domov.«

Kdo je najbolj zabaven med vašimi soigralci?

»Timo Werner je malo nor in hkrati zelo zabaven. V njegovi družbi ti zares prav nikoli ni dolgčas.«