Reforme, več bogatih klubov in rekordni nagradni sklad: najmočnejša liga prvakov

Ljubljana – Jutri bo napočil čas tudi za športno merjenje moči, ki med vsemi na svetu vsako leto pritegne interes največjega števila navijačev. Nogometna liga prvakov prihaja močnejša in bolj kakovostna kot kadarkoli prej, čeprav sezona 2018/19 predstavlja šele začetek nečesa novega, večjega in še bolj spektakularnega.



Uefa je našla ravnovesje med zahtevami največjih klubskih inštitucij iz Anglije, Španije, Nemčije in Italije ter željami različno velikih nogometnih »palčkov« iz drugih delov Evrope. Klubi iz najboljših prvenstev so si zagotovili po štiri vstopnice za elitni ples, podobno kot še nekateri drugi so se izognili nepredvidljivim izzivom v kvalifikacijah, posledično je bilo odprtih le šest prostih mest v ligi prvakov. Kljub temu ni možno polemizirati o t. i. zaprti ligi po zgledu na severnoameriška tekmovanja – ne nazadnje se je prvič po zgodovinskem 29. maju 1991 uvrstila v ligo prvakov beograjska Crvena zvezda. Srbi bodo igrali v nemara najbolj privlačni skupini C, saj bodo obiskali Marakano sloviti PSG, Liverpool in Napoli.


 

»Želeli smo dvigniti moč fantastičnega tekmovanja«

»Natančno smo se lotili sprememb, gre za drobne popravke v ligi prvakov, saj moramo biti previdni. Želeli smo dvigniti moč in odmevnost fantastičnega tekmovanja, saj bodo imele najmočnejše države zagotovljene po štiri klube, hkrati smo želeli ohraniti model, po katerem imajo možnost igranja v ligi prvakov vsi prvaki evropskih držav. Trg se je odzval pozitivno,« nam je v nedavnem pogovoru razkril bistvo reform Giorgio Marchetti, direktor Uefinih tekmovanj in morda najboljši sogovornik o strukturnih spremembah v ligi prvakov. Brez privolitve predsednika seveda ni šlo, tudi Aleksander Čeferin se zaveda, da je (bilo) treba prisluhniti klubov iz združenja ECA, v nasprotnem primeru bi lahko postal aktualen zgled iz košarke, kjer je potegnila kratko Fiba.





»Distribucija nagrad bo še bolj pogodu klubov iz nižje uvrščenih držav. Televizijske pravice je lažje dobro prodati, če investitorji vedo, da bodo v tekmovanju zastopani klubi iz najboljših lig v Evropi. Liga prvakov je najboljši športni produkt na svetu; imam konkretne podatke o astronomsko visokih ponudbah pokroviteljev, če bomo ligo prvakov nadaljevali tako, kot bo zaživela v sezoni 2018/2019. To pomeni več denarja za solidarnostna sredstva in boljši razvoj nogometa v manjših državah. Ne bomo pa mogli preprečiti povečevanja razlik med velikimi in manjšimi. Liga prvakov bo potekala pod našim vodstvom, vanjo se bo lahko uvrstil vsak, četudi težje kot v prejšnjih letih. S takim formatom lige prvakov bom zadovoljen,« nam je nedavno zatrdil Aleksander Čeferin. Uefa razumljivo razmišlja o še boljših pogodbah s pokrovitelji in kupci TV pravic, zato je med drugim posegla tudi v tradicionalni termin začetka tekem. Namesto dolgoletne enotne ure 20.45 bodo odslej igrali dve tekmi ob 18.55, šest pa ob 21. uri.

Med klube 2 milijardi evrov

Ni čudno, da bo krovna nogometna hiša že letos zajetno povečala nagradni sklad za udeležence v vseh klubskih tekmovanjih – ligi prvakov, evropski ligi in superpokalu. Zgolj med 32 klubov v ligi prvakov bo distribuirala 1,95 milijarde evrov, od tega četrtino za začetne nagrade – vsak bo avtomatično prejel po 15,25 milijona € –, 30 odstotkov za učinek v skupinskem delu pa do finala, enak znesek za doseženo v zadnjih desetih letih, 15 odstotkov (292 milijonov €) pa skozi t. i. tržni delež klubov.



Sezona, ki jo bodo odprli jutri zvečer, bo že 64. sezona najmočnejšega klubskega tekmovanja na stari celini in 27. izvedba od leta 1992, ko je prišlo do reforme modela in imena prejšnjega pokala državnih prvakov. Finale bodo igrali 1. junija na štadionu Wanda Metropolitano v Madridu. Evropski prvak si bo avtomatično zagotovil nastop v ligi prvakov 2019/20; če si bo to izboril že v državnem prvenstvu, bo ta vstopnica pripadla avstrijskemu prvaku.



Nova standardna termina začetka tekem nista osamljena novost v ligi prvakov; Uefa je uzakonila tudi četrto menjavo v podaljšku tekme, ki bo zaživela v izločilnih tekmah tekmovanja – od 12. februarja do 1. junija. Ob tem bo lahko sedelo na klopi dvanajst rezervistov namesto dosedanjih sedem.

Oblak, Handanović in Bijol

Če odmislimo (dvo)boj za zgodovinsko strelsko lovoriko, v katerem Cristiano Ronaldo beži Lionelu Messiju z rezultatom 120:100, ki bo spet vznemirjal svet, bodo slovenski navijači spremljali tudi peterico legionarjev po vsej Evropi. Žan Celar (Roma) in Maj Rorić (Inter) bosta bolj ali manj zgolj spremljala zvezdniške soigralce, večji izzivi pa so pred Samirjem Handanovićem (Inter), Janom Oblakom (Atletico) in tudi komaj 19-letnim Jako Bijolom (CSKA). Škofjeloški vratar kotira najvišje med omenjenimi imeni, njegov Atletico sodi na položaj favorita številka 8, kar bo poskušal upravičiti v skupini A v boju z Belgijci, Nemci in Francozi. Še večji izziv se nahaja pred Interjem, ki bi moral – ob PSV – izločiti najmanj enega od dvojice Barcelona-Tottenham. Podobna misija je tudi pred Moskovčani – CSKA bi moral za nastop v osmini finala preskočiti bodisi Romo bodisi Real Madrid.



Pred Atleticom kotira le »sedem veličastnih« Manchester City (kvota 5,25), Barcelona (6,5), Juventus (7), PSG (7,75), Real Madrid (8,5), Bayern (8,75) in Liverpool (11,25). Po mnenju stavnih hiš imajo med vsemi pričakovano najmanj možnosti za senzacijo Club Brugge, AEK, Young Boys, Viktoria Plzen in Crvena zvezda (kvota 800).



Liga prvakov dobesedno premagujejo tudi največje razdalje. Porto in Moskvo denimo loči kar 3700 km z letalom oziroma 4400 km vožnje po celini, kolikor jih bodo premagali Portugalci 24. oktobra, Rusi pa 6. novembra.