Prvi mož Uefe Aleksander Čeferin v Rimu še močnejši kot v Atenah

Ljubljana – Liha leta po definiciji ne prinašajo toliko športnih spektaklov kot soda, ko napoči čas za olimpijske igre in največja nogometna turnirja. Letos bo podobno, vsaj pri nas pa bo žel dodatno pozornost februarski volilni kongres Evropske nogometne zveze (Uefe), na kateri naj bi Aleksander Čeferin natančno čez 30 dni dobil svoj prvi polni mandat predsednika najbogatejše športne zveze na svetu.



Čeferin je bil pred tremi leti predsednik NZS, ki je dva meseca prej nesrečno ostala brez uvrstitve na evropsko prvenstvo v Franciji. O njem nihče ni razmišljal kot o novem prvem človeku nogometa na stari celini. Sledili so meseci Čeferinovega garanja na terenu in njegova zgodovinska zmaga v Atenah, ko je 14. septembra 2016 zlahka opravil s protikandidatom Michaelom van Praagom, predstavnikom starih sil Uefe in tedanjim podpredsednikom organizacije iz Nyona. Čeferin je zmagal z izidom 42 : 13.
 

Nordijske države, članice bivših SFRJ in SZ, Italija, višegrajska skupina …

»Če bi bile volitve danes, bi dobil 99-odstotno podporo,« nam je zaupal v enem od poznejših intervjujev, saj so delegati Uefe, torej predsedniki 55 nacionalnih zvez, očitno zadovoljni z delom 51-letnega odvetnika iz Grosuplja v »prvem« mandatu. Prihodnji mesec mu bo namreč potekel mandat, ki ga je nasledil od predhodnika in nogometnega prijatelja Michela Platinija, Francoza, ki se je opekel zaradi »džentelmenskega dogovora« o plačilu slabih dveh milijonov evrov za sodelovanje z nekdanjim šefom Fife Seppom Blatterjem. Tudi zaradi tovrstnih naivnih potez je Uefa potrebovala prihod človeka, ki se odlično znajde v številnih (ne)spornih izzivih, s katerimi se iz leta v leto močneje spopada gospodarska panoga, imenovana nogomet.



Če je imel Čeferin poleti 2016 sprva dva, nato pa v bližini Aten zgolj enega protikandidata, 7. februarja v Rimu ne bo imel tekmeca. Na rednem volilnem kongresu Uefe bo skoraj zanesljivo dobil še izdatnejšo podporo od tedanje (42 : 13), saj deluje še močneje kot pred dvema letoma in pol. Potem ko ga je za nov mandat predlagal Radenko Mijatović v imenu NZS, se je Slovencem formalno pridružila še osmerica – članice nordijskega bloka Norveška, Švedska, Finska, Danska, Ferski otoki in Islandija ter Italija in Irska, pozneje je javno podprla Čeferina tudi Avstrija. »Imamo zelo preprosto nalogo: prav Aleksander Čeferin je zaslužen za vse večji vpliv Uefe na svetovnem nogometnem zemljevidu, pri tem so neizmerno pridobila tudi vsa evropska tekmovanja, tako klubska kot reprezentančna,« je zatrdil predsednik Italijanske nogometne zveze (FIGC) Gabriele Gravina – pred dvema letoma in pol je vodil FIGC Carlo Tavecchio –, njegov avstrijski kolega (ÖFB) Leo Windtner je dodal: »Spet bomo glasovali zanj, saj je izpolnil obljubo iz Aten in odlično skrbi tudi za manjše in srednje velike nacionalne zveze.«
 

Med izzivi tudi digitalizacija in ženski nogomet

Čeferin uživa močno podporo tudi vseh šestih preostalih članic Uefe z območja nekdanje SFRJ kot tudi vseh enajstih članic nekdanje Sovjetske zveze, njegovi tesni zavezniki so Francozi, Grki in Portugalci, podobno velja za članice višegrajske skupine – Slovenija bo z Madžarsko organizirala Euro 2021 za igralce do 21 let –, Čeferinov koncept podpirajo tudi najmočnejši v Evropi: Angleži, Nemci in združenje najmočnejših evropskih klubov (ECA). Združenje ECA je dobilo dva sedeža v izvršnem odboru Uefe prav na pobudo Čeferina, ki je tako (vsaj srednjeročno) ustavil zahteve nekaterih gigantov za zaprt sistem lige prvakov po zgledu poklicnih lig v Severni Ameriki.



Organizacija s sedežem ob Ženevskem jezeru bo v letu evropskega prvenstva 2020 presegla magično mejo petih milijard evrov prihodkov. Ob »tekmovalnem ravnovesju«, ki ga hoče doseči skupaj z evropsko komisijo, so pred Uefo številni izzivi. »Na digitalnem področju so ameriški športi daleč pred nami. Tu imamo zelo veliko manevrskega prostora za rast v populaciji mlajših. Velika sredstva bomo vlagali tudi v ženski nogomet, ki ponuja veliko možnosti. Evropa je v moškem nogometu daleč pred ZDA, v ženskem nogometu pa 20 let za njimi,« nam je pred časom zatrdil Čeferin.
 

Zgolj prvi od treh mandatov za Čeferina?

Del reformnega paketa organizacije je bila tudi omejitev števila mandatov predsednika in drugih članov izvršnega odbora na tri. Omejitev ne velja retroaktivno, zato se bo Čeferin v Rimu potegoval za svoj prvi polni mandat (2019–2023), torej bi lahko zasedal nogometni vrh stare celine do leta 2031. Kdo ve, ali bi bil Grosupeljčan pripravljen tako dolgo voditi Uefo; večkrat nam je že namignil, da najbrž ne, toda življenje je polno presenečenj. Februarja bo potekel mandat še osmerici članov izvršnega odbora (glej tabelo), nekateri pa se bodo znova potegovali za sedež v njem – ob edini ženski članici Hardouin še Csanyi, Gomes, Mihajlov in Šuker, ki so štirje od desetih kandidatov za sedem sedežev v IO Uefe.