Perez: Ali so dvoboji med Nadalom in Đokovićem dolgočasni?

Glavni zagovorniki tako imenovane superlige v nogometu še niso obupali. Florentino Perez, predsednik madridskega Reala, je prejšnjo nedeljo vnovič branil projekt, sledila pa sta mu njegov kolega iz Juventusa Andrea Agnelli in vodja Barcelone Joan Laporta. Odločitev sodišča prihodnje leto bo ključna pri odločanju glede prihodnosti superlige.

»Med desetimi najbogatejšimi subjekti na svetu ni nogometnih klubov, v stari Evropi zagotovo delamo nekaj zelo narobe,« je pojasnil Perez, ki je aprila 2021 vodil skupino dvanajstih velikih evropskih klubov v projekt superlige. A je ta po pritisku navijačev in oblasti ter Evropske nogometne zveze (UEFA) neslavno propadel že nekaj dni po objavi.

Edini klubi, ki so poskušali ohraniti superligo (ta bi bila neposredna konkurenca Uefini ligi prvakov), so Real Madrid, Barcelona in Juventus. Perez je evropski nogomet primerjal s tenisom. »Kakšen smisel ima prikrajšati navijače za velike dvoboje? Nadal in Federer sta se srečala 40-krat. Nadal in Đoković 59-krat, mar je to dolgočasno? Liverpool in Real Madrid sta se v 67 letih pomerila le devetkrat,« je povedal na zboru članov Madrida.

Projekt superliga je znova pokazal znak življenja julija, ko je podjetje European Super League Company na sodišču v Madridu vložilo tožbo proti Uefi in Svetovni nogometni zvezi (FIFA) zaradi domnevne zlorabe položaja, primer pa je španski sodnik predal Evropski skupnosti (ECJ) v Luksemburgu.

Aleksander Čeferin, predsednik Uefe, je na nedavni novinarski konferenci v Rimu takoj odgovoril Perezu. »Še enkrat je pokazal, da je njegova ideja zapreti nogomet, brez tekem proti manjšim ekipam,« je dejal Čeferin.

Agnelli je v četrtek v pismu delničarjem Juventusa spet potrdil svojo zavezanost projektu superlige in predlagal vzpostavitev neposredne povezave s pokrovitelji, ki si upajo prevzeti poslovna tveganja, in nadzor nad gospodarskimi viri. Isti dan je Barcelona predstavila svoje račune in njen finančni podpredsednik Eduard Romeu je dejal, da bi bilo vnovično razmišljanje o superligi pozitivno.

Superliga bi bila lahko izboljšana liga prvakov

Sledil je intervju Laporte s Sonoro, o katerem je poročala Marca. »Superliga bi bila lahko izboljšana liga prvakov, z boljšim formatom bi bila zagotovo najatraktivnejše tekmovanje na svetu,« je prepričan predsednik Barcelone, pri čemer je ocenil, da raje ne bi imel zaprtega formata tekmovanja. »Imeti moramo odprto superligo, kjer vlada meritokracija.«

»Menim, da bi bili veliki klubi, ki bi ves čas igrali med seboj, preutrujeni in nasičeni. Zdravo in lepo je, da lahko manjša ekipa premaga večjo. Pride do eura, ki ga je osvojila Grčija, in to je lepo. In ko je Leicester zmagal v Angliji, je bilo tudi nekaj posebnega.«

Oglasili so se tudi nasprotniki superlige. V petek sta Uefa in Evropska komisija napovedali obnovitev sporazuma o sodelovanju, katerega cilj je uporaba evropskega nogometa kot sile za pozitivne spremembe do leta 2025. Da bi se zoperstavila superligi, je Uefa že maja napovedala obsežno prenovo lige prvakov, ki naj bi že leta 2024 namesto 24 vključevala kar 36 ekip s posebnim mini prvenstvom z osmimi tekmami namesto tradicionalnega skupinskega dela.

Televizijske pravice bodo prodali predvidoma za 15 milijard evrov za tri leta (2024–2027).

»Nogomet se mora razvijati, a na način, ki spoštuje vse klube – male, srednje in velike,« je poudaril Naser Al-Helaifi, predsednik PSG, enega od velikih klubov, ki niso sodelovali pri ustanovni ideji o superligi. Al-Helaifi je obenem tudi predsednik Evropskega združenja klubov (ECA) in podpredsednik Uefe.

Na sodišču se sodni postopek nadaljuje, še poroča francoska tiskovna agencija AFP, odločitev pa bo bržkone ključna za rešitev spora. Končna odločitev se pričakuje v začetku leta 2023.