Na pokopališču trenerjev se bo reševal tudi Safet Hadžić

Iz ene tekme za preživetje v drugo in morda do šampionskega naslova! To je spomladanska »sveta pot«, ki so si jo izbrali nogometaši Olimpije. Peklenski ligaški ritem bodo nadaljevali danes s prvo tekmo 24. kola 1. SNL v Kidričevem, kjer so v preteklosti doživeli veliko hudega. Prvak Maribor bo po spodrsljaju proti CB 24 Taboru jutri pred novim velikim izzivom v gosteh proti razigranemu Celju. V sredo bosta še tekmi v Ljubljani in Murski Soboti, kolo pa bo zaokrožila četrtkova tekma v Sežani.

Kidričevo: Aluminij – Olimpija (sodnik David Šmajc): Dva trenerja Olimpije sta v preteklosti že plačala velik davek za poraz v Kidričevem. Ermin Šiljak je odstopil, Zorana Barišića je po polomu z 2:6 prekrižal Milan Mandarić. S športnim direktorjem Rapida je odšel tudi njegov pomočnik in zdaj trener Aluminija Slobodan Grubor. Tudi Safet Hadžić ve, da mu pošteno gori pod nogami, predvsem zaradi tankega predsednikovega potrpljenja in vztrajnega prišepetovalca v podobi Mladena Rudonje, kritika vsega, kar ni njegovega ali po njegovem. In Hadžić ni njegov »ljubljenec«.

V nehvaležno vlogo se je trener deloma postavil sam, deloma mu niso šle na roko okoliščine: sodniške napake, zdravstveno stanje igralcev in kazni, predsednikovo iskanje naslednika, organizacijsko preoblikovanje in boj za pridobitev tekmovalne licence, status migranta, ki nima ustreznega igrišča za trening ... Kar je najhuje, Olimpije je prebrana knjiga. Grubor ni naiven in ve, da igralna površina ne sme biti kot preproga, da je »bunker« najboljša taktična postavitev, da je treba biti le potrpežljiv in discipliniran, da Olimpijini mojstri niso v formi ... In tudi Aluminij je še vedno eden od najboljših v ligi.



Ljubljana: Bravo – Domžale (Dragoslav Perić): Domžalčani so se že sprijaznili, da ne bo spomladanske renesanse, lahko pa se jim povsem sfiži sezona. Zdaj ni daleč niti naslov najslabšega prvoligaša v Ljubljanski kotlini. Šiškarji jih resda še ne morejo preskočiti, lahko pa jim še bolj zagrenijo življenje. A vse le ni tako črno, kljub vsemu je bila igra v drugem polčasu proti Celju privlačna, z visokim ritmom in bojevita. Bravo je takšen že tri tekme.

Celje: Celje – Maribor (Nejc Kajtazović): To je to, kar zadeva tekmovalnost štajerskega derbija. Celje je vroče, ima najbolj razigranega nogometaša Mitjo Lotriča in je v položaju, da lahko opravi še kaj več, kot da le nagaja. A je res, zmagati bo treba tudi na tekmah, ki pomenijo korak navzgor in ne le za izzivanje. V številnih nogometnih prvinah so Celjani že prekosili Mariborčane, manjkata jim še najpomembnejši: stanovitnost in taktična uravnoteženost. Vidna bo takrat, ko bodo igrali slabo in bodo iztržili več, kot so si zaslužili. Mariborčani in Darko Milanič so preveč odvisni od Roka Kronavetra.



Murska Sobota: Mura – Rudar (Aleksandar Matković): Točke so edino, kar pogrešajo Murin trener Ante Šimundža in navijači. Morda še kakšnega zdravega igralca več. Druge stvari je Mariborčan na soboški klopi lepo zložil in tako kot zna, z glavo in repom. Rudar je proti Olimpiji izvlekel, kar bi lahko že v prvih dveh tekmah, toda peklenski ritem bo slej ko prej pustil posledice. Velenjčani zdaj namreč le kljubujejo in dokazujejo, da so si jeseni zaradi lastnih neumnosti tlakovali pot proti 2. SNL.

Sežana: CB24 Tabor – Triglav (Dejan Balažič): Sežanci so prekosili pričakovanja. Najbrž so skupaj z Maurom Camoranesijem tudi zaradi spodobnih tujcev (predvsem afriškega paketa) verjeli v svoje sposobnosti, toda prenesti jih je bilo treba v prakso. Tekma s Triglavom šteje dvojno, saj ni nepomembno, kakšen bo izkupiček v medsebojnih dvobojih. Tokratni bi utegnil biti italijanski, trd in agresiven. Tudi gostujoči trener Vlado Šmit ima italijanski trenerski DNK, obrambo je »poštimal«. Po kazni bo imel na voljo tudi najboljšega strelca Luko Majcna.