Mandarić išče kupca za Olimpijo, toda Pečečnik je ne želi kupiti

Učinkovit šov s teniških 6:1 in še druga lovorika v sezoni je navdušila privržence Olimpije in v glavnega junaka spremenila trenerja Igorja Bišćana. Finalna tekma pokalnega tekmovanja pa je bila kot dvoboj med vrhunsko treniranim dirkalnim konjem in kljusetom. Le čudež bi lahko preprečil zmagoslavje zeleno-belih.

Dvoboj Olimpije in Aluminija s tujci v glavnih vlogah – skupaj jih je igralo kar 17, pri Ljubljančanih 10 in pri Kidričanih 7 – zahtevnejših navijačev ni mogel navdušiti ali prepričati. Bil je v službi kruha in iger. Krivec za rekordni razplet finalnih tekem je bila premočna Olimpija, ki je v tujski podobi dobila zeleno luč pri navijačih (do prvega poraza?). Toda prej kot vidno padanje meril o tem, kaj je za Olimpijo, ljubljanski ali slovenski nogomet dobro in kaj ni, je bil pomembnejši znova okrepljen antagonizem med Ljubljano in Mariborom. Vsaj polovica navijaških (hujskaških) napevov je bilo namenjeno tekmecu onkraj Trojan.
 

Podpora Bišćanu rumeni karton za Mandarića
 

Hladna prha je prišla po tekmi: medel odziv navijačev do predsednika Milana Mandarića in toliko bolj glasen za zmagovalca med trenerji, 40-letnega Zagrebčana. Hrvatu je treba priznati vrhunskost v komuniciranju, ugajanju in doslednem uveljavljanju svoje trenerske filozofije. A palec navzgor za trenerja je le še podžgal predsednika, da je klub neuradno ponudil na trg. Eden od najbogatejših Slovencev Joc Pečečnik je včeraj za Delo zanikal, da bi prevzel Olimpijo.

»Nočem kupiti Olimpije, ker še nimam svojega štadiona in ker nimam prostih državnih sredstev, ki bi jih lahko zapravljal za Olimpijo. Sicer pa je Milan Mandarić najboljši možni predsednik, kar si ga slovenski nogometni klub lahko zamisli. Kljub vsem izkušnjam, denarju in znanju, ki ga je prinesel v klub, pa ljudje po njem skačejo brez milosti. Sam bi moral najprej vsaj tri ali štiri leta biti pri njem vajenec, da bi ga lahko vsaj približno ustrezno nadomestil,« pravi Joc Pečečnik.

V zakulisju je možno slišati različne kombinacije, kako, kdo in za koliko evrov bi kupil Olimpijo, kot da bi pri njej igrali neizbrušeni diamanti. Če kaj klubom daje vrednost, potem so to igralci z dodano vrednostjo. Glede na odziv jih klub nima.



Mandarić sicer že nekaj časa išče naslednika. V slogu neizprosnih poslovnežev je Olimpijo neuradno ovrednotil na 11 milijonov evrov. Pri čemer ni znano, ali je v tem znesku upoštevan tudi začetni vložek štirih milijonov evrov, ki jih je za vstop v Olimpijo plačal Izetu Rastoderju.
 

V treh letih prihodkov za več kot 18 milijonov €
 

Da so navijači obrnili hrbet Mandariću, ki je Olimpijo rešil pred najmanj tekmovalnim zatonom, če ne celo pred vnovičnim mrkom, jo zavihtel na tekmovalni vrh in jo preobrazil v kolikor toliko spodoben poslovni subjekt, je v veliki meri njegova krivda. V treh letih jih ni prepričal, da njegovi nogometni vzgibi v Ljubljani niso izključno poslovni. Toda kljub vsemu je poslovnež in ne samarijan. V treh letih so prihodki od prodaje igralcev, vstopnic, evropskih nastopov in donacij MOL presegli 18 milijonov evrov, pri čemer je še pred vrati poletna (raz)prodaja, na kateri naj bi bil predvsem zaradi mladosti najvrednejši igralec Issah Abass. A tudi letni odhodki niso bili manjši od 6 milijonov €.

Izvirni Mandarićev greh  (ali trenerjev) je vendarle povezan z uveljavljanjem slovenskih igralcev. V tej sezoni, če se izvzame vratar Aljaž Ivačič, Olimpija ali Bišćan nista izbrusila ali pripravila za naslednjo sezono niti enega igralca iz domačega bazena.
 

S kom v novo sezono?
 

Zaradi zgodnjega evropskega štarta (10. ali 11. julija bo prva tekma 1. kola kvalifikacij za ligo prvakov, tekmec pa bo znan 19. junija) bo komaj deset dni odmora za nogometaše in strokovni štab. Toda nihče v klubu še ni znal razkriti podrobnosti o tem, v kakšni postavi in ali še z Bišćanom v vlogi trenerja bodo začeli priprave za novo sezono.

»V Ljubljani mi je zelo lepo, počutim se kot doma. Zagreb, kjer živi družina, je blizu, prav tako nimam težav zaradi jezika. V Ljubljani me spoštujejo. Nimam prevelikih razlogov, da odidem od tu, seveda, če si me želijo,« je Mandariću dal jasno sporočilo trener. Predsednik je v včerajšnjem pogovoru za nacionalno televizijo vrnil žogico trenerju.

»Želel sem bolj napadalno igro, da igramo tekme zato, da zmagamo, ne zato, da ne doživimo poraza,« je povedal.