L'Equipe za z verige strganega Woodsa

Lionel Messi in Cristiano Ronaldo sta zadnjih deset let bila prestižno bitko za najboljšega nogometaša po izboru Svetovne nogometne zveze. Zmagovalca ni bilo, Argentinec in Portugalec sta si razdelila po pet lovorik. Enajsto leto sta ostala praznih rok. Veliki zmagovalec je bil Hrvat Luka Modrić, ki je, kako simbolično, prav v Londonu, kjer je pri Tottenhamu leta 2008 začel svojo kariero v tujini, prejel prestižno priznanje.

Modrićevo zmagoslavje je bilo v delu medijev v večjih državah krepko potisnjeno ob stran, toda takoj po razglasitvi je pričakovano povzročilo veliko polemik. Družbena omrežja so se vnela, kot že dolgo ne. Le ob merjenju moči pripadnikov Messijevih in Ronaldovih sekt so bili odzivi številčnejši in ognjevitejši. Najzvestejši in neomajni privrženci zvezdniškega dvojca so se zelo težko sprijaznili z dejstvom, da sta kralja ostala brez krone, da si jo je na glavo nastavil nekdo, katerega dresi se ne prodajajo v stotisočih ali milijonih, da zabija gole redkeje, kot LM10 in CR7 prejemata katerekoli barve kartonov, da ... Premagal ju je navaden fant, ki veliko teče in se žrtvuje tudi za druge. Za moštvo!

Stroka videla, česar niso navijači

Naj so si ocene med navijači o tem, ali si je 33-letni Hrvat zasluženo prislužil naziv najboljšega nogometaša na svetu, še tako različne, pri najbolj verodostojnih osebnostih svetovnega nogometa ni bilo prav veliko neznank. Glasovi dvajsetih selektorjev in kapetanov najvišje uvrščenih reprezentanc na lestvici Svetovne nogometne zveze so razkrili, da Modričevo igro veliko bolj spoštujejo kot navijači. Sedem selektorjev (med njimi tudi brazilski in angleški) je na vrh postavilo Modrića, štirje so izbrali Francoza Antoina Griezmanna, po trije Belgijca Kevina De Bruyna, po dva Lionela Messija, enega pa je navdušil še en Belgijec Eden Hazard. Še bolj prepričljiv zmagovalec je bil Modrić pri kapetanih, ki so v primerjavi s selektorji sicer nekoliko drugače videli učinke svojih kolegov. Devet se jih je zavzelo za zvezdnika madridskega Reala, štirje so svoj glas namenili Ronaldu, trije Francozu Raphaëlu Varaneu, dva pa Egipčanu Mohamedu Salahu. Po glas od dvajsetih kapetanov sta si prislužila še Hazard in Griezmann.

Pa vendar, tudi med najbolj razsodnimi, kar naj bi bili selektorji in kapetani, ni šlo brez navijaštva ali vpliva »naših«: h komu se je zasukala Italija, sta nazorno razkrila glasova selektorja Roberta Mancinija in Giorgia Chiellinija. Ronalda so si azzurri očitno prisvojili. Francozi so bili kajpak Francozi (kapetan Hugo Lloris je izbral Varanea, selektor Didider Deschamps pa Griezmanna). In kako sta izbrala Messi ter Ronaldo. Prvi je bil za Modrića, Kyliana Mbappeja in Ronalda, drugi za Varaneja, Modrića in Griezmanna.

Francoski športno javnost je navdušila 80. turnirska zmaga (PGA) Tigerja Woodsa, ki bo konec tedna osrednji zvezdnik dvoboja Evrope in ZDA za Ryderjev pokal. Gostitelj prestižnega dvoboja bo Pariz.
FOTO: AFP

Zakaj ne Francoz?

Po skupini navijačev Messija in Ronalda in častilcev moštvenega igralca Modrića tretjo glasno skupino in po malem nezadovoljno (morda tudi upravičeno) tvorijo podporniki Francije. Mar si ne bi naslova bolj zaslužil kdo od svetovnih prvakov, Atleticov zvezdnik Griezmann, ali pariški najstnik Mbappe, morda Realov obrambni steber Verane, kapetan Hugo Lloris? Trikolori so plačali davek za moštveni duh in za mušketirsko vodilo, ki so si ga izmisli prav oni: najprej vsi za enega, potem šele eden za vse. Največji francoski športni dnevnik L'Equipe je nazorno izrazil svoj pogled. Na naslovnico je »pribil« zmagoslavno vrnitev golfista Tigra Woodsa z naslovom: »Tiger se je strgal z verige«.