Neomejen dostop | že od 9,99€
Današnji četrtfinalni bitki na evropskem prvenstvu imata povsem drugačne razsežnosti kot včerajšnji. Düsseldorf in Berlin bosta prizorišči, kjer si bodo naključni obiskovalci mislili, da so v napačnih državah. Angleži bodo zasedli glavno mesto Severnega Porenja, turški pa nemško. V manjšini bodo švicarski »križarji«, nizozemski pa le zunaj Olimpijskega štadiona, na katerem se bosta prelivala oranžna in rdeča barva.
Anglija – Švica: Gareth Southgate je ob svojem jubileju, 100. tekmi na položaju selektorja Anglije, s čimer bo postal šele tretji angleški selektor s 100 ali več tekmami, napovedal veliko spremembo. »Švica je bila izjemna. Taktično se bomo morali temeljito pripraviti,« je priznal odličnost tekmecem, ki so Angleže v zadnjih 24 tekmah premagali le enkrat. Izgubili so kar 18 tekem.
Pritisk nezadovoljne javnosti zaradi neprepričljivih predstav, slabša forma nekaterih asov, tudi poškodbe, to so podrobnosti, ki selektorja silijo k razmišljanju o postavitvi 3-5-2. Kakšne posledice bi ta preobrat lahko prinesel pri izbiri igralcev v začetni enajsterici? Trent Alexander-Arnold, Carlton Palmer in Ivan Toney bi lahko pomenili presenečenje za švicarskega selektorja Murata Yakina. On ima drugo vrsto težave, njegovi fantje igrajo kot »švicarska ura«, zato ni razlogov, da bi menjal nekaj, kar dobro deluje.
Mizeren napadalni učinek, trpljenje kapetana in najboljšega strelca Harryja Kana, obeh ustvarjalnejših igralcev Phila Fodna in Bukaya Sake ter raznovrstnega Juda Bellinghama, ki je dosegel dva gola, a je bil v igri povsem nemočen in nekoristen, je seštevek vseh Southgatovih težav. Od vseh četrtfinalistov je Anglija v povprečju z vsega tremi streli na vrata najslabša.
»Zakaj ne bi premagali Angležev? Doslej smo bili odlični, užitek je bilo gledati to moštvo. Zagotavljam, da bo Švica pripravljena,« je optimist Yakin. Švica je že petič v četrtfinalu evropskih prvenstev in največkrat od reprezentanc, ki se niso uvrstile v polfinale.
Nizozemska – Turčija: Berlin je postal mali Istanbul, v njem pa bodo vidni in glasni tudi Nizozemci, ki ne skrivajo tega, da bodo v manjšini. Pa čeprav so z oranžno zavzeli številne kotičke v Berlinu. Iz navijaškega zornega kota in živih nacionalnih barv obeh držav, oranžne in rdeče, nogometna bitka ne bo mogla biti drugačna kot spektakularna. In bojevita
»Vseturški shod« ne bo minil tudi brez prvega »sultana« države in nogometnega navdušenca Recepa Erdogana, ki je zavoljo tekme preložil državniški obisk Azerbejdžana. Če bi svoj obisk napovedal še ta trenutek najvplivnejši nizozemski politik Geert Wilders, bi se nemškim varnostnim organom kar stemnilo pred očmi. Že tako jih bo 3000 poskusilo držati vajeti pod nadzorom.
Kako omejiti čustva in strasti na igrišču, je večja uganka za Italijana na turški klopi Vincenza Montello. Doslej mu je uspevalo, Turki so bili odgovorni in disciplinirani. Nizozemski kolega Ronald Koeman ima s tem manj težav, a to še ne pomeni, da se Nizozemcem ne more zatakniti. Koeman je v rahlem ideološkem precepu. Ve, da je rezultat edino merilo, drugo pa ...
»Nizozemci smo in moramo igrati tudi lepo,« je povedal nekdanji evropski prvak. Edini naslov so Nizozemci osvojili prav v Nemčiji pred 36 leti. »Tulipan«, ki cveti na euru, je 25-letni Cody Gakpo. »Nismo še tam, kjer želimo biti,« je dal jasno vedeti, kam merijo, strelec treh golov. »Turška lilija« je 19-letni Realov vzhajajoči zvezdnik Arda Güler. »Igra odlično in tekel je, kot še nikoli doslej, Na to sem ponosen tudi jaz,« je, ne le tehničnih Güllerjevih odlik, izpostavil Montella, ki pa se vendarle zaveda, da bo čvrsta obramba temelj za ponovitev eura 2008 in turške uvrstitve v polfinale.
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji