Chiellini o finalu in prerekanju z Albo: Ni bilo nič takšnega

Italijanski reprezentanti so po besedah Giorgia Chiellinija celo menili, da je Roberto Mancini »nor«, ko jim je dejal, da lahko razmišljajo o zmagi na euru 2020.

»To je uresničitev sanj. Na začetku smo mislili, da je Mancini nor, ko nam je dejal, da moramo razmišljati o zmagi na euru. Zdaj pa nam manjka le še zadnji centimeter,« je za uradno spletno stran tekmovanja dejal Chiellini. Dodal je, da je še pred obračunom z Anglijo pričakoval spopad s Francijo, a se je slednja poslovila že v osmini finala.

»Mislil sem, da se bomo križali s Francijo, ki je bila velik favorit, šele nato bi sledila Anglija. Imajo kakovost, telesno moč, čvrstost in organiziranost. Je konkretna in močna ekipa, ne pozabimo, da so o njenem slovesu v polfinalu zadnjega svetovnega prvenstva odločale podrobnosti,« priznava Chiellini.

Spominjal se je italijanske poti do velikega finala, ki se je začela z zanesljivimi zmagami v Rimu. Nato so sledile težje preizkušnje, še posebej mu je v spominu ostala tista v polfinalu s Španijo. Odločale so enajstmetrovke, potem ko je Chiellini ocenil, da v reprezentanci v zadnjih treh letih tako ni trpel še proti nobenemu tekmecu.
 

Dragocena izkušnja za prihodnost

»Proti Belgiji smo v zaključku tekme trpeli, a smo nadzirali igro. Španija nas je spravila v največje težave. Poleg posesti so se močno izboljšali tudi v pritisku, intenzivnost so ohranili skozi vseh 90 minut. Potrebovali smo naša srca in ponižnost, da smo razumeli, da imam pred sabo nekoga, ki je boljši v tem, kar radi počnemo tudi sami: v prevladi v igri. So nasprotniki, ki jih je potrebno spoštovati, zato smo spremenili strategijo. Nisem pričakoval, da bo trpljenja toliko, a razen nekaterih nevarnih situacij pred 90. minuto menim, da smo si mi pripravili več priložnosti.  To je bilo prvič, da smo se v teh treh letih spopadli s tekmecem, ki nas je bil sposoben pripraviti do takšnega trpljenja, to nam bo koristilo v prihodnje,« je dejal zgovorni Chiellini.

Hvaležen je tudi za pohvale, ki jih prejema z dolgoletnim klubskim in reprezentančnim pribočnikom Leonardom Bonuccijem, s katerim zelo spoštuje tekmece, s katerimi se je pomeril že v številnih bitkah.

»Veselijo naju pohvale. Z nekaterimi nasprotniki smo se merili že po deset in večkrat, denimo s (Sergiem) Busquetsom in Jordijem Albo, med kolegi v našem poslu obstaja velika mera spoštovanja. V našem primeru pa je potrebno poudariti, da izjemno delo opravlja celotno moštvo,« je nadaljeval Chiellini.
 

Dvoboj z Albo »nič takšnega«

Zdaj ga z Bonuccijem čaka spopad s poletnim angleškim napadom, ki mu poveljuje kapetan Harry Kane. Ta je po težavnem začetku letošnjega eura zdaj dosegel že štiri gole na tekmah izločilnih bojev proti Nemčiji, Ukrajini in nazadnje še Danski.

»Izjemno težak tekmec bo, vedno mi je bil všeč. Je igralec, ki ima vse, še naprej pa se izboljšuje, toda Anglija ni le Kane. Včeraj so imeli na klopi (Jacka) Grealisha, (Jadona) Sancha, (Marcusa) Rashforda, (Dominica) Calvert-Lewina, (Phila) Fodna ... Njihova klop je na gromozanski ravni, a tekma bo izenačena, spoštljiva, a brez strahu,« meni Chiellini.



Dotaknil se je še enajstmetrovk na obračunu s Španijo, ki so se začele s komičnim vložkom – Chiellini je odrival in šaljivo s pestjo zamahnil proti obrazu Jordija Albe, ki ga je označil celo za »lažnivca«, potem ko je Katalonec (morda z namenom zmesti nemške delivce pravice na čelu s Felixom Brychom) pokazal proti strani igrišča, kjer so bili zbrani španski navijači. Žreb je sicer odločil, da bodo Italijani izvajali prvi, in to pred tribuno s svojimi navijači. 

»Ves čas sem bil objet z (Manuelom) Locatellijem, ker je bil po prvem strelu povsem obupan (španski vratar Unai Simon je njegov poskus ubranil, op. a.). Izmenjavala sva čustva, ki bodo ostala za vedno, na koncu pa sva med objemom potočila tudi kakšno solzo,« je še povedal Chiellini. »Alba? Veliko se je govorilo o tem, a resnično ni bilo nič takšnega. Morali smo odločiti, pred katero tribuno bomo streljali, sodnik pa je rekel: 'Rdeča je ta stran, modra pa druga stran.' Ko je padla rdeča, je Jordi mislil, da je to njihova, a jaz sem mu v smehu dejal, da temu ni tako.«