Čarovnik iz Zadra, ponos Mourinha in hrvaški velikan

Tudi ko se zdi odpisan in na stranskem tiru, Luka Modrić vedno znova najde način, da se vrne na vrh nogometne piramide. Neuničljivi motor hrvaške reprezentance je zaznamoval oktobrske tekme lige narodov z mejnikom, ki mu bo na svetu težko kdo kos, a še ne namerava odnehati. Pogleduje tudi proti 200. tekmi za »vatrene« in k vsaj še naslednji sezoni v dresu belega baleta.

Če bi 172 centimetrov visoki, dolgolasi profesor nogometne igre iz Zadra danes obesil nogometne čevlje na klin, bi šel v zgodovino kot eden od velikanov nogometne igre, miniaturna postava gor ali dol. Vedno skromni in zadržani Modrić, ki se najraje drži daleč stran od nenehnega vrveža družbenih omrežij in medijskih pojavljanj, je poletje preživel kar v svoji Dalmaciji in obiskal nekatere najlepše kotičke Jadrana, nato pa v novo sezono vstopil, kot bi imel »na kartici« deset let manj.

V minuli sezoni je bil pri madridskem Realu na stranskem tiru, tudi trener Carlo Ancelotti ni naredil nič, da bi ovrgel govorice o prihodnosti Modrića, ki je bila zavita v tančico skrivnosti. Špekulacije so bile ena bolj neverjetna od druge, Hajduk, Dinamo, celo Celje naj bi se potegovali za njegove usluge, a je na koncu podpisal novo pogodbo na štadionu Santiago Bernabeu in nadaljeval sanjsko zgodbo z belim baletom.

Ko je odšel Toni Kroos, je Ancelotti hitro spoznal, da »rokenrol« z robustnimi Aurelienom Tchouamenijem, Eduardom Camavingo in Fedejem Valverdejem brez izkušenj metronoma Modrića ne deluje in Luka spet dobiva precej večjo minutažo. O njej pa dvoma ni v hrvaški izbrani vrsti, kjer je Modrić še vedno alfa in omega igre rdeče-bele reprezentance, ki se zdi nekako ujeta v menjavi generacij, prav Modrić pa ostaja eden od veznih členov z zlato zasedbo, ki se je iz Moskve vrnila z naslovom svetovnih podprvakov.

Na debiju z Messijem

Številni mlajši Modrićevi soigralci so čez reprezentančno zgodbo naredili križ, Luka na to ni niti pomislil. V pokoj so ga pošiljali po Katarju 2022, pa po zaključeni evropski zgodbi v Nemčiji, a 39-letnik še nima dovolj. Ob remiju s Poljsko (3:3) v oktobrskem oknu lige narodov je spisal novo poglavje zgodovine, ki mu vseh presežkov vajena nogometna javnost kar ni mogla verjeti. Od krsta v dresu z državnim grbom na prijateljski tekmi z Argentino (igral je tudi dve leti mlajši Leo Messi) pred 18 leti je odigral 182 tekem za reprezentanco, kar je več kot polovica od skupno 363 nogometnih tekem Hrvaške od samostojnosti dalje.

Modrić je hrvaški velikan, a ostaja skromen in o svojih dosežkih raje ne govori. Zato pa se mu je na izjemen način poklonil Jose Mourinho, s katerim sta skupaj spisala nekaj zlatih poglavij kraljeve zgodovine madridskega Reala. »Luka Modrić pooseblja lepoto nogometa. Je moj ponos, ko sem ga pripeljal v Madrid, mi ni nihče verjel, da je to pravi nogometaš za Real. Po koliko, 12, 13, 14 letih je še vedno tam in še vedno odličen. Zato je in bo ostal moj ponos,« pravi »The Special One«, ki je v karieri videl nogometaše vseh vrst, a Modriću enakega, kot pravi, ni srečal nikoli.

Mediji, ki v Madridu večino športne pozornosti namenjajo Realu, poročajo, da ima Modrić že na mizi novo pogodbo, ki ga bo v dresu kraljevega kluba zadržala vsaj do poletja 2026. Najmanj do mundiala v ZDA, Kanadi in Mehiki naj bi igral tudi za Hrvaško, tiha želja Modrića pa naj bi bil tudi mejnik Cristiana Ronalda, ki je doslej edini za reprezentanco odigral več kot 200 tekem. Možno je vse, Luka zatrjuje, da nogometa nima dovolj in bi rad igral še nekaj sezon, pod pogojem, »da bom še vedno lahko pomagal ekipi. Nikomur me ne bo treba metati prek praga, odšel bom sam,« zagotavlja hrvaški nogometni šampion.