Bišćan dobil, kar je iskal – odstavitev in odpravnino

Igor Bišćan ni več trener Olimpije. Predsednik in glavni mecen ljubljanskega nogometnega kluba Milan Mandarić je 40-letnemu Zagrebčanu na včerajšnjem soočenju na štiri oči sporočil, kar so že napovedovale predsednikove izjave po zadnjem kolu in pokalnem finalu. Kdo bo novi trener državnega in pokalnega prvaka, je še neznanka.

Iz predsednikovega urada sicer še ni prišla uradna potrditev slovesa trenerja, ki je spisal najlepše tekmovalno poglavje na domačem prizorišču v kratki zgodovini nove Olimpije in od njene prve uvrstitve v 1. SNL v sezoni 2009/2010, a se je tudi ujel v zanko nedorečene klubske vizije. Ameriški poslovnež srbskega rodu bo podrobnosti, zakaj se je odrekel Bišćanu, bržčas razkril danes, ko bi lahko tudi obelodanil, koga je izbral za naslednika nekdanjega hrvaškega nogometnega reprezentanta in pomembnega člana Liverpoola, ki je leta 2005 osvojil ligo prvakov.

Žagal si je vejo, na kateri je sedel

Mandarićeva odločitev je sprožila veliko ogorčenja med privrženci zeleno-belih, ker so v Bišćanu naposled videli trenerja s pokončno držo in sprejemljivo vizijo. Toda po vsem, kar si je privoščil trener, je dobil, kar je iskal. Zakaj je šel z glavo skozi zid in preslišal vse želje (legitimne) svojega nadrejenega (menda tudi zelo poparjenega nad trenerjevim odnosom) – o pogumnejši igri, atraktivnejši in učinkovitejši, o večjem številu slovenskih igralcev, o uveljavljanju nadarjenih – in predvsem glavnega plačnika, ve samo on. Marsikaj je ostalo skrito javnosti, ki je že na začetku sezone po sramotnem porazu v 1. kolu kvalifikacij za evropsko ligo proti finskemu klubu Vaasa zahtevala takojšnjo odstavitev zdaj priljubljenega trenerja, vendar se Mandarić ni prenaglil in je trenerju z nekaj dodanimi tujci omogočil, da je lahko opravil popravni izpit. Bišćan prav gotovo ne bo pretirano razočaran nad odhodom, glede na to, da je zavestno šel v konflikt s predsednikom in tvegal, da sezone sploh ne bo končal na trenerskem stolčku. Enostavno si je Bišćan žagal vejo, na kateri je sedel. Toda za uteho bo odšel s popolnejšim trenerskim CV, neprecenljivimi izkušnjami in tudi zajetnejšo denarnico, saj je imel pogodbo še za eno leto.

Kdo bo 15. trener?

Novi trener bo že petnajsti od leta 2009 in sedmi v Mandarićevi dobi. Le Safet Hadžić in Marijan Pušnik sta bila trenerja v dveh obdobjih. Med kandidati za novega trenerja, če sploh so, kotirajo najvišje delnice Slaviše Stojanovića. Nekdanji slovenski selektor je bil med kandidati že v drugi sezoni Mandarićeve vladavine. Njegov prihod je ustavil tedanji športni direktor Ranko Stojić, ki je 48-letnega Ljubljančana podrobno spremljal na klopi beograjske Crvene zvezde, s katero je osvojil naslov prvaka Srbije. Drugih kandidatov tako rekoč ni na obzorju, še posebej zaradi predsednikovega domnevnega zasuka k domačim silam, slovenskim igralcem in upom iz mlajših klubskih kategorij, ki so sezono sicer zaokrožile z rezultatskim fijaskom. Mladinsko moštvo je z zaostankom 18 točk za najboljšim Mariborom zasedlo 4. mesto (39:57), kadetsko pa z zaostankom kar 26 točk (37:63) za prav tako prvim Mariborom šele 7. Na skupni lestvici je bila Olimpija 6. in le 2. v Ljubljani. Pred njo so se zvrstili tudi Domžale, Celje, Bravo in celo Krško.
Sočasno z oblikovanjem novega strokovnega štaba in moštva Mandarić še išče vlagatelja ali kupca njegovega deleža pri Olimpiji. Kdor želi vleči Olimpijine niti in služiti (?) bo moral Mandariću plačati najmanj 10 milijonov evrov.