Kdo ve, kdaj bosta kluba s slovenskima reprezentantoma spet med najboljšimi v Evropi. Atalanta in Atletico Madrid namreč igrata odlično in strahovito učinkovito, ta čas sodita med pet najmočnejših na stari celini. Juventus se je konec tedna izvlekel skozi šivankino uho s pomočjo dveh enajstmetrovk, tudi Atletico ne pozna poraza v zadnjih 16 tekmah.

Josip Iličić se počasi vrača v normalni delovni ritem, trener Atalante Gianpiero Gasperini mu odmerja vse več igralnega časa (nazadnje v Torinu do 58. minute pri rezultatu 1:1) in opazno načrtuje dvig njegove forme do prvega tedna avgusta, ko bo Atalanta sprejela največji izziv v 112-letni zgodovini kluba: poskušala bo preskočiti super mogočni PSG in se zavihteti v polfinale Uefine lige prvakov.

Nemočen par Ronaldo-Dybala

Če bi igrali četrtfinalne tekme v Lizboni en mesec prej, bi bil to povsem realen scenarij. Atalanta igra fantastičen nogomet, kar je nazadnje občutil tudi daleč najvplivnejši italijanski klub Juventus. Iličić in soigralci so povsem onemogočili Cristiana Ronalda, Paula Dybalo in druge zvezdnike, trener Gasperini pa je pojedel Maurizira Sarrija za malo malico, če bi opisali njun taktični dvoboj v ljudskem žargonu. Treba je dodati, da je prav par Ronaldo-Dybala ta čas daleč najmočnejši adut Juventusa, saj Portugalec in Argentinec igrata odlično.



»Stara dama« si lahko predčasno pripiše nov naslov prvaka le zavoljo dveh dosojenih enajstmetrovk in Ronaldove rutinske izvedbe kazenskih strelov. Dvakrat je šlo za (nenamerno) igranje z roko, Juve je izenačil na končnih 2:2 v 90. minuti odličnega derbija.



»Pravila o igranju z roko so v Italiji nad vsemi pravili …« je cinično komentiral razplet derbija Gasperini in dodal: »Kaj naj naredimo, naj si odsekamo roke? To ni bilo prvič v tej sezoni, zanesljivo pa v drugih državah enajstmetrovk ne dosojajo na tak način.« Juventus bi v nasprotnem primeru znižal prednost pred Atalanto na šest točk, njegov obisk štadiona Lazia bi dobil drugo veljavo. Če ne drugega, bi serie A ohranjala napetost še teden ali dva, zdaj je boja za »scudetto« dokončno konec, saj Lazio ni (bil) dorasel izzivu.

Atalanta je postala prvo moštvo po Juventusu iz sezone 1951/52 (!), v katerem so trije igralci zabili najmanj po 15 golov (Muriel 17, Iličić in Zapata po 15). V Evropi je to nazadnje uspelo prav naslednjemu evropskemu tekmecu Atalante – PSG (v prejšnji sezoni Neymar, Mbappe, Cavani). Ob tem je Atalanta zabila najmanj gol na 20. zaporedni tekmi in izenačila rekorden niz iz sezone 1955/56.




 

Simeone: Nezamenljiva le Oblak in Niguez

Tudi Atletico si je konec tedna zagotovil ligo prvakov 2020/21, z minimalnih 1:0 je odpravil seviljski Betis. Četudi gre za »standardno« višino Atleticove zmage, naloga rdeče-belih ni bila enostavna: sodnik jim je namreč že v prvem polčasu razveljavil dva gola (Correa, Morata) po intervenciji VAR, toda obe odločitvi sta bili najmanj mejni, posebej gol Alvara Morate po dolgem prodoru in spodkopanem strelu je bil velemojstrski.

»Tega ne morem spremeniti. Seveda nam ni lahko, ne nazadnje smo dve koli pred koncem prvenstva izpolnili cilj – to je liga prvakov –, čeprav sem moral na vsaki tekmi zamenjati po tri branilce … Da ne omenjam poškodb drugih,« je ocenil Atleticov trener Diego Simeone.



Ta čas boljši od Atletica je le njegov mestni tekmec Real, ki zmaguje s pragmatično igro. Podobno kot za Atalanto in PSG bi torej lahko trdili za Atletico in Leipzig. Španci bi si gotovo želeli, da bi igrali četrtfinale lige prvakov že ta teden.

Simeone ima prav: v tej sezoni sta nezamenljiva člana njegove enajsterice le Saul Niguez in vratar Jan Oblak. Škofjeločan je zbral že 4176 minut igre, Saul 4034. Oblak je izpustil le zadnjih 24 minut lanskega gostovanja v San Sebastianu, ko ga je nokavtiral Sociedadov adut Nacho Monreal, Saul je počival z Valladolidom in bil kaznovan za tekmo z Granado. Najbližje dvojcu Oblak-Saul so Thomas Partey (3402 minuti), kapetan Koke (3166) in Lodi (3047).