"Hvala, hvala za čestitke," se je v svojem značilnem prijaznem slogu in z neprikritim nasmehom, v katerem je bilo čutiti veliko ponosa, sreče in olajšanja, po goriški tekmi odzval eden od junakov zadnje letošnje zmage Olimpije Andrej Vombergar. Po tihem in brez izpostavljanja pred novinarji, češ tukaj sem, zdaj pa me vprašajte, kar želite, je 24-letni napadalec korakal proti avtobusu.

Julijsko vrnitev v Buenos Aires podaljšal v december

"Andrej, Andrej, počakaj. Ne boš kar tako ušel," sem ga poklical, medtem ko so drugi kolegi še zasliševali domačega trenerja Mirana Srebrniča. Obrnil se je in beseda je stekla. Začelo se je, kajpak, s čestitkami za njegov izvrsten strelski dosežek in izjemni karierni zasuk.    



"Da, lahko bi igral bolje in nisem najbolj zadovoljen s svojo igro. Ni mi šlo prav veliko od nog, bil sem premalo čvrst, toda takšen je nogomet. V Kidričevem sem igral veliko bolje, a sem zastreljal tri priložnosti, tu sem iz treh dosegel dva gola," je še pod vtisom tekme povedal največje pozitivno presenečenje v Olimpijinem moštvu v jesenskem delu prvenstva, ki bi skoraj minil brez 24-letnega argentinskega Slovenca.

K sreči se je nakup julijske vozovnica za vrnitev v domači Buenos Aires, kamor ga je že pošiljal predsednik Milan Mandarić, zavlekel v avgust. Pa nato v september, oktober, november ... December?

"Končno bom le letel proti domu. Pa ravno nocoj, ko bi moral biti pred televizijo in spremljati dvoboj mojega Riverja in Boce. Res škoda ampak saj bo River zmagal," se je tolažil nad neverjetnim razpletom letošnjega konca sezone. Kar težko se je sprijaznil s tem, da ne bo videl enega od najpomembnejših trenutkov v zgodovini argentinskega nogometa in tudi države Argentine. A bo v času tekme na 11.000 m nadmorske višine lahko sanjal o Riverjevem zmagoslavju.

Bišćan je imel raje Benka, za Stolico in Linto je bil preslab, za Hadžića in Barišića pa nepogrešljiv

Prvi sanjski scenarij je Andrej že spremenil v realnost in v "bestseller". Ki je imel nesrečen uvod. V minuli sezoni je zabil bržčas odločilen, šampionski gol v Ljudskem vrtu. Ko niti trener Igor Bišćan ni več vedel, kaj storiti, in ga je v igro porinil bolj zaradi tega, da je je lahko utišal kritike. Andreju gol ni prav veliko pomagal pri uveljavitvi v Olimpijinem dresu. Nekaj več simpatij je pridobil le pri navijačih. Bišćan je po koncu sezone žel vso slavo in čestitke, Vombergarja pa je po odločilni tekmi za "nagrado" pozabil na rezervni klopi ali kar na tribuni. Veliko raje je zaupal rojaku, veteranu Leonu Benku.



"Takšna je bila njegova ocena. Presodil je, da je Leon boljši, da na igrišču lahko ponudi več. Ampak Andrej je res čuden igralec. Na treningih je redko kdaj pokazal, da bi lahko bil tako odličen. Na tekmah je povsem drugačen," je pojasnil, zakaj Bišćan ni verjel Vombergarju, nekdanji slovenski reprezentant Mladen Rudonja, ki je bil eden od "botrov" Andrejevega prihoda k Olimpiji.

A Vombergarjevi težki dnevi so šele prišli s prihodom novega trenerja Ilije Stolice. Pri njem je bil tako rekoč odrezan. Beograjski šarlatan in njegov pomočnik Aleksandar Linta sta tudi Mandarića prepričala, da Andrej "nima pojma", a kdo res ni imel pojma, je bilo kmalu jasno, a za Olimpijo še vedno prepozno.

"Tu ni kaj razmišljati. Igral bo od prve minute. On je tip napadalca, ki ga Olimpija nima. Močan je, nepopustljiv in po argentinsko bojevit. Če bi bil trener, zagotavljam, da bi zabil vsaj med 15 do 20 golov," je po odstrelu srbskega trenerskega dvojca Stolica-Linta napovedal svojo prvo kadrovsko potezo dežurni gasilec Safet Hadžić. Zadel je v polno, v 6. kolu 1. SNL, 26. avgusta, v Domžalah se je začela pisati nova zgodba z Andrejem Vombergarjem v glavni vlogi.



"K sreči je zdaj že vse, kar je bilo slabega in neprijetnega, preteklost. Ampak takoj podpišem, da grem po isti poti, če vem, da bo konec takšen, kot je. Da sem zabil toliko golov," v njem ni nikakršne zagrenjenosti ali jeze do ljudi, ki jim ni bil po okusu, ali v njem niso prepoznali igralskih in predvsem človeških odlik, zaradi katerih je vse bliže slovenskemu reprezentančnemu dresu.

Zdaj mora prepričati le še Keka

Kdo ve, morda je novi selektor Matjaž Kek že uvrstil Andreja na širši seznam kandidatov, a najprej postavnega napadalca čaka še ena naloga. Prepričati mora še novega trenerja Olimpije.



Mandarić in trener Zoran Barišić, ki je, tako kot nekoč Roberta Berića pri Rapidu, Andreja vzel za svojega "sina", nista želela govoriti o tem, ali sta se že razšla. A sem uporabil kanček izkušenj in po malem izkoristil Andrejevo naivnost. Zapeljal sem ga z vprašanjem, če pričakuje, da bo pri novem trenerju zopet moral "pljuniti v roke" in si položaj v prvi enajsterici priigrati po najtežji poti.

"Upam le, da mi ne bo treba še tretjič začeti iz nič," je odgovoril, ne da bi zanikal, da se je Barišić od svojih "sinov", kot jih je poimenoval trener z "dunajsko šolo" olike, že poslovil in da ga bo spomladi ne bo več v Sloveniji, Ljubljani in pri Olimpiji.

Nekaj drži kot pribito. "Dobro se bom spočil in se vrnil svež ter novih izzivov lačen," je zagotovil Andrej (Andres) Vombergar.