AFC Ajax – zgodba o sožitju nogometne igre in biznisa

Številni so odprtih ust pospremili finiš nogometne tekme med Juventusom in Ajaxom v Torinu (1:2), po kateri je nizozemski klub spravil na tla še drugega giganta – po evropskem prvaku Realu – in se zavihtel v polfinale lige prvakov. Toda uspeh Ajaxa je bil čist kot solza, njegova zgodba o uspehu pa ne naključna.



Kdo ve, zakaj domujeta v istem mestu Ajax in Euronext, največja borza na stari celini. Tudi Ajax kotira na Euronextu, in čeprav pomeni le kapljo v 4000 milijard evrov vredno kapitalizacijo podjetij na borzi, je prav slovita nogometna inštitucija iz Amsterdama v teh dneh vir navdiha med številnimi Evropejci.

V sredo zvečer so stare sile prejele novo učno uro in pol vrhunskega nogometa, šov Ajaxa, ki je začel trnovo evropsko pot že daljnega 25. julija, ko so številni zvezdniki najbogatejših klubov uživali na oddihu po svetovnem prvenstvu v Rusiji. Tudi v vrstah rdeče-belih je bilo več znanih obrazov z mundiala, kakršni so Tadić, Schöne, Ziyech in Tagliafico, toda to ni vplivalo na učinek Ajaxa v ligi prvakov.

Štadion zaznamovali Slovenci

Ajax je uspešno združil in poenotil mladost in izkušnje, pri čemer v njegovih vrstah prevladujejo nogometaši, pred katerimi je sanjska prihodnost in premorejo strahovit potencial na trgu. Tržna kapitalizacija kluba 340 milijonov evrov se zdi podcenjena že v primerjavi z vrednostjo prvega moštva, ki dosega pol milijarde evrov. Ni čudno, da je delnica Ajaxa včeraj po odprtju trgovanja na Euronextu poskočila za 12 odstotkov … Ajaxov poslovni model predstavlja zgled za prihodnost: kapital išče odlične ideje, tudi zato sili v vrhunski nogomet, odlični igralci bodo dosegali vse višjo ceno, posledično bodo »proizvajalci« (klubi) ustvarjali vse večjo dodano vrednost.



Klub z znamenitega štadiona Amsterdam Arena, na katerem se je ob prelomu tisočletja gnetlo 10.000 Slovencev na tekmi med Slovenijo in Španijo, zasluženo uživa v veličastnem trenutku – tudi na tekmah DP povprečen obisk tekem presega 50.000 gledalcev –, čeprav je šele zares vstopil v boj za lovoriki v ligi prvakov in državnem prvenstvu. Toda glavni akterji zgodbe so sporočili, da se ne želijo ustaviti pri skalpih Reala in Juventusa.

»Nimamo nobenega razloga, da bi se bali kogarkoli v ligi prvakov. Vemo, da lahko zmeljemo vsakogar: se zavedate, da smo izločili Real Madrid in Juventus?!« je vprašal navzoče v Torinu eden od Ajaxovih draguljev Matthijs de Ligt, nato pa dodal: »Iz tekme v tekmo smo boljši in bolj izkušeni, zato upravičeno gojimo samozavestno igro.«



Matthijs De Ligt, 19-letni obrambni biser, kakršni rastejo le v najboljših ostrigah, bo poleti ozaljšal klubsko blagajno najmanj za 85 milijonov evrov, kolikor bo Ajax iztržil tudi za Frenkieja de Jonga (21), ki se seli v Barcelono. Kje so še Ziyech (26 let), Neres (22), Van de Beek (21) in drugi mladci, ki so zmleli počasno zasedbo Juventusa, v kateri je opravil svoj posel le Cristiano Ronaldo ...

Nekoč Kluivert, Seedorf, Davids ...

Ajax ni zaman prava kovnica denarja, na igrišču deluje učinkovito kot nizozemski davčni sistem. V tej sezoni je odigral že 51 tekem in skupaj zabil 155 golov oziroma 3,04 na tekmo. V boju za ligo prvakov so pod njim padli Sturm, Standard in Dinamo Kijev, v ligi prvakov je zmlel Benfico, AEK in Bayern, v letošnji končnici še Real Madrid in Juventus – z vrha je sklatil aktualne in tri nekdanje evropske prvake!



Težko je oceniti, kako visoko lahko poseže v tej sezoni Ajax, ki bo tudi v polfinalni tekmi z Anleži papirnati avtsajder. Gotovo premore »know-how« za najvišje cilje, ne nazadnje ima na računu 33 naslovov nizozemskega prvaka in štiri zmagoslavja v ligi prvakov (1971–73, 1995). Nekaj gotovo drži: Ajax je zgodba o sožitju igre in nogometnega biznisa. Lastniki kluba – mnogi jim nepravilno pripisujejo povezavo z judovstvom in Izraelci – vnovič držijo v rokah vrhunske prodajne artikle kot nazadnje leta 1995 – ko so preplavili trg šampioni Kluivert, Kanu, Reiziger, van der Sar, Seedorf, Davids, Litmanen, Overmars ...