V 70 letih so se uresničile številne lepe sanje

Ljubljana – Ljubitelji športa že 28 let uživajo (in tudi trpijo) ob nastopih slovenskih košarkarskih reprezentanc obeh spolov in vseh starostnih kategorij, toda zgodovina igre pod dvema obročema pri nas je veliko obsežnejša. Z njo so se začeli ukvarjati leta 1939 (po nekaterih virih že leta 1920), danes pa bo minilo že 70 let od ustanovitve Košarkarske zveze Slovenije. Priložnost bodo počastili s slovesnostjo v ljubljanski dvorani Tabor, v kateri je bila 15. januarja 1950 ustanovna seja skupščine KZS.

Skrb za množičnost košarke med mladino in delavci, za dvig kakovosti panoge v Sloveniji ter vzgoja strokovnega kadra, so bile glavne naloge v programu dela nove zveze. Od junija 1945 so po okriljem Fizkulturnega odbora Slovenije resda delovale komisije za posamezne panoge, vendar je za košarko še ni bilo, čeprav se je po zapisih dr. Mika Pavloviča v knjigi Mejniki slovenske košarke navdušenje zanjo naglo večalo. Prvi predsednik KZS je postal Tine Benedičič, podpredsednika Adi Klojčnik in Alfonz Ledinek, generalni sekretar pa Peter Breznik in skupaj so začeli orati ledino. Ob ustanovitvi zveze se je vanjo namreč včlanilo 19 klubov s 630 registriranimi igralci (v tej sezoni je v Sloveniji 134 klubov z 8929 domačimi registriranimi igralci in 206 tujci), državna prvaka pa sta postala Železničar iz Maribora pri moških in ljubljanski Železničar pri ženskah.
 

Najlepše šele prihaja?

Benedičič je vodil krovno zvezo do leta 1961, nasledili pa so ga Stane Dolanc (do leta 1967), Peter Breznik (1978), Miran Potrč (1980), Miloš Mitič (1983), Marko Sok (1993), Mirjan Bevc (1995), Dušan Šešok (2010), Roman Volčič (do 2014) in zdajšnji predsednik Matej Erjavec. S številnimi sodelavci in navdušenci po vsej državi so poskrbeli za nenadejan razmah košarke v Sloveniji. Na klubski ravni je Olimpija z Ivom Danevom na čelu šestkrat osvojila naslov jugoslovanskega prvaka, številni košarkarji, košarkarice in trenerji so osvajali kolajne z nekdanjimi skupnimi reprezentancami, Ljubljana pa je bila leta 1970 gostiteljica nepozabnega svetovnega prvenstva. Po osamosvojitvi Slovenije pa se začelo novo obdobje, prepolno izzivov, ki ga je s simbolno potezo zaznamoval Jure Zdovc z umikom z EP 1991 ob začetku agresije na Slovenijo.

KZS je 10. januarja 1992 postala samostojna članica mednarodne zveze FIBA, 16 dni pozneje pa so na gradu Bogenšperk pri Litiji pripravili slovesnost ob ustanovitvi slovenskih reprezentanc, ki so ponesle ime nove države po vsem svetu. Moška članska izbrana vrsta je že 20. maja 1992 odigrala prvo meddržavno tekmo s Hrvaško v Slovenskih Konjicah in se junija istega leta predstavila na svojem prvem uradnem tekmovanju. kvalifikacijah za olimpijske igre v Barceloni, in v krstnem dvoboju ugnala Bolgarijo s 83:54. Sledili so nastopi na 12 zaporednih evropskih prvenstvih in treh mundialih, košarkarice so igrale na zadnjih dveh eurobasketih, mlade selekcije pa so osvojile sedem odličij (šest v moški konkurenci, dve zlati na EP U-20 v letih 2000 in 2004) na prvenstvih stare celine.

Vrhunca samostojne ere sta bila vendarle evropsko prvenstvo 2013 v Ljubljani, Celju, Kopru in na Jesenicah ter osvojitev zlate kolajne na EP 2017, s katero so se uresničile sanje številnih rodov. Najlepše pa morda šele prihaja.