Tri, dve, ena ... Kobe!

Na današnji dan bi si Kobe Bryant, eden od največjih zvezdnikov v zgodovini košarke, verjetno ogledal dvoboj med svojimi ljubljenci LA Lakers in Clevelandom. Od igrišč se je uradno poslovil leta 2016, vendar je ostal neločljivo povezan z oranžno žogo in asi naslednjih rodov, ki so se, eni bolj, drugi manj uspešno, zgledovali po njegovih nepozabnih potezah. Tragični 26. januar 2020, ko je Bryant s 13-letno hčerko Gianno in sedmimi drugimi potniki izgubil življenje ob strmoglavljenju helikopterja, je vsem pustil skelečo brazgotino.

Ob prvi obletnici nesreče je nenavadno, da Jezerniki iz Los Angelesa, pri katerih je Bryant igral vseh 20 let profesionalne kariere ter osvojil pet naslovov prvaka lige NBA in kopico individualnih lovorik, niso pripravili niti spominske slovesnosti niti posebnih dresov, s katerimi bi zaznamovali žalostni jubilej. Kot pravijo v klubu, bi uradno obujanje spominov naredilo več škode kot koristi in prekinilo proces čustvenega okrevanja, ki bo trajal še lep čas. Hkrati dobro vedo, da bodo njihovi igralci po lanski osvojitvi 17. šampionske lovorike še naprej vsak po svoje častili življenje Črne mambe. Tako se je Bryant poimenoval kar sam, saj je menil, da je po velikosti, značaju, hitrosti in usodnosti ugriza na igrišču podoben tej nevarni strupenjači.
 

Čas še ni zacelil ran

»Pravijo, da čas zaceli vse rane. Toda mi še nismo prišli tako daleč. Vsakdo žaluje po svoje, večina pa nas noče pokukati v dele možganov, v katerih še vedno prebiva Kobe. Tam je preveč temačno in boleče,« je pojasnil LeBron James, zdajšnji vodja moštva LA Lakers, Bryantov dolgoletni prijatelj in soigralec v dresu ameriške reprezentance. Po globokem vzdihu je dodal: »Ko je prišel v ligo NBA, so ga takoj primerjali z Michaelom Jordanom, oba sta bila neverjetno tekmovalna, učinkovita, pametna in elegantna hkrati. Kobe se je v marsičem približal vzorniku, kar pred njim in po njem ni uspelo nikomur, saj niso bili dovolj nadarjeni in niso imeli prave miselne ostrine.«



Nekoliko mlajši Stephen Curry, ki se je v dresu Golden Stata razvil v neverjetnega ostrostrelca, se je strinjal: »Kobe je bil Jordan naše mladosti zaradi neverjetnih potez, odločilnih košev in velikih uspehov. Še danes mi je zelo prijetno pri srcu, ko pred meti v zadnjih sekundah odštevam: tri, dve, ena, Kobe!«
 

Med tožbami in obtožbami

Minulo leto je imelo tudi manj prijetna poglavja, polna obtožb v medijih in tožb na sodiščih, ki še niso dobile epiloga. Že na dan, ko se je 20.000 žalujočih zbralo v dvorani Staples Center in se pred pogrebom poslovilo od izjemnega košarkarja, je njegova vdova Vanessa okrivila za nesrečo pilota Aro Zobayana in podjetje Island Express Helicopters. Nato je vložila še tožbo proti oblastem v Los Angelesu in šerifovemu uradu, ker so v javnosti zakrožile fotografije s prizorišča strmoglavljenja v Calabasasu, hkrati pa je tudi sama okusila drugi konec palice.

Na sodišče jo je spravila kar njena mama Sofia Laine z zahtevo, da ji kot »večletni osebni pomočnici in varuški otrok« slavnega para pripada pet milijonov dolarjev nadomestila, saj naj bi ji Kobe Bryant obljubil, da ji do smrti ne bo treba skrbeti za denar. Ni težko ugotoviti, kdo je ubral bolj gosposko držo.