Dončić vztraja, da ni še ničesar dosegel v ligi NBA in sanja o Tokiu

Luka Dončić na košarkarskih igriščih navdušuje z genialnimi potezami izjemnega umetnika, med druženji z novinarji pa si običajno pusti puliti besede iz ust s kleščami, in današnji dan ni bil izjema. V Sloveniji, kjer je razmerje med gostobesednimi in ustvarjalnimi v izrazito negativnem razmerju, je to vendarle celo prijetna sprememba. Ljubljančan je zadnjič igral za reprezentanco kot 18-letni član madridskega Reala, jutri ob 20. uri pa ji bo prvič po štirih letih pomagal na pripravljalni tekmi s Hrvaško v Stožicah kot velezvezdnik Dallasa.
 

Na letošnjem seznamu reprezentančnih kandidatov so osmerica z zadnjega eurobasketa, leta 2017 poškodovani Zoran Dragić in naturalizirani center Mike Tobey namesto Anthonyja Randolpha. Manjkajo še Goran Dragić, Gašper Vidmar in Sašo Zagorac, kakšne vzporednice bi lahko povlekli v pričakovanju olimpijskih kvalifikacij?

Vedno mi je bilo v čast igrati za Slovenijo, še posebej s takšnimi soigralci. Vsi so odlični fantje, uživam v njihovi družbi in prepričan sem, da lahko tudi letos uspešno branimo barve naše reprezentance.
 

V sredo je Slovenija prepričljivo zmagala v prvem pripravljalnem nastopu pred kvalifikacijami za OI. Kako ste dogajanje na Reki videli s klopi?

Vedno je lažje igrati kot gledati soigralce. Menim, da so zelo dobro opravili svoje delo in upam, da bodo nadaljevali v takšnem slogu.


 

Stožiška revanša bo bržčas zadnja pripravljalna tekma Slovenije, saj so Srbija, Mehika in Finska odpovedale ogrevalne dvoboje. Vas spomini vlečejo k 24. avgustu 2017, ko ste tik pred EP prvič in zadnjič doslej igrali v Stožicah?

Spomnim se, da je bila dvorana povsem polna. Vzdušje je bilo neverjetno. Vem, da zdaj tribune ne bodo polne zaradi razmer, ampak občutki bodo enaki. Upam, da bo prišlo toliko navijačev, kot jih lahko zaradi omejitev. Napoved? Zmaga Slovenije!

Slovenija bo letos tretjič igrala v olimpijskih kvalifikacijah. Kolikšen izziv je za vas možnost uvrstitve na OI?

To je trenutno največji motiv. Zmagati moramo na vseh štirih tekmah in se uvrstiti na olimpijske igre. Menim, da imamo moštvo, ki si lahko priigra vozovnico za Tokio in še nekaj več. Prvi cilj pa je prvo mesto na turnirju v Kaunasu.
 

Kaj se je v vaših očeh spremenilo v slovenski izbrani vrsti od leta 2017? Ne nazadnje ste štiri leta starejši in v tem času ste doživeli ogromno.

Na eurobasketu 2017 smo se tako dobro ujeli, da je vsak vedel, kaj je njegova naloga. Od tedaj se je spremenilo precej stvari. Dodatno smo odrasli, med nami pa ni več Gorana Dragića, ki nas je na EP 2017 navduševal z odlično igro in kot vodja. To je velik minus. A imamo tudi druge vodje, Eda Murića, Klemna Prepeliča, Jako Blažiča ... Glavna razlika je, da z nami ni več Gorana, kar je izziv tudi zame. Delati moram na tem, da bom še boljši vodja.
 

Že na Reki je slovenska zasedba odlično metala za tri točke, 13:26, kaj si lahko obetamo, ko boste dopolnili vrste in se vrnili v tekmovalno formo?

V našem moštvu lahko vsi zadevajo trojke. Vedno pa pravim, da moraš izkoriščati neovirane mete, kjerkoli se ti ponudijo. Če bodo fantje še naprej tako zadevali, nas bo težko ustaviti.


 

Kolikšno energije in svežine vam je še ostalo po dolgi klubski sezoni in sedmih tekmah z LA Clippers v končnici lige NBA?

Privoščil sem si teden dni brez treninga, tako da se zdaj še ogrevam. Za olimpijske kvalifikacije bom pripravljen.
 

V reprezentančnem dresu vas čaka drugačna košarka, kot se je navadili v treh sezonah v ligi NBA. Kje vidite največje razlike?

Evropska košarka je bolj moštvena in taktična, znova se moram navaditi na Fibina pravila, saj sem jih že nekoliko pozabil.
 

Pred tremi leti ste odpotovali v ZDA rosno mlad in ob številnih dvomih, ali vam bo uspelo, odgovorili pa ste z lovoriko za najboljšega novinca v ligi NBA, dvema zaporednima uvrstitvama v elitno peterko sezone in številnimi rekordi. Ali imate čas razmišljati, kaj vse ste dosegli?

Prijetno je, a tudi težko, saj uspeh prinese veliko obveznosti. Hkrati pa nisem še ničesar dosegel. Moj cilj je osvojiti naslov prvaka lige NBA. Dolga pot je še do tja.
 

Na EP 2017 je bil selektor Igor Kokoškov, nato je dobil priložnost Rado Trifunović, kako ste košarkarji zdaj sprejeli Aleksandra Sekulića?

Zelo dolgo že sodeluje z reprezentanco in celotno moštvo ga spoštuje. To je odlično izhodišče. Za vsakega košarkarja je predvidel akcije, saj je košarka moštvena igra in imamo igralce, ki lahko postorijo vse.