Litva se lahko uvrsti na OI tudi brez soočenja s Slovenijo in stroškov

Če razmere v mednarodni košarki ne bi bile tragične zaradi vseh posledic za igralce in moštva, bi bile že kar absurdne; tudi za slovensko reprezentanco. Po dveh desetletjih razdora na evropski klubski sceni se je na pogorišče spustil še zahrbtni virus in prinesel nove možnosti za manipulacije. Japonci vztrajajo, da bodo priredili olimpijske igre, čeprav so v sredo še enkrat prekinili svojo državno ligo. Litvi, ki naj bi tako kot Srbija, Kanada in Hrvaška gostila košarkarske kvalifikacije za OI, pa bi se bržkone najbolj splačalo, če bi junijske dejavnosti odpadle.

Slovenski košarkarji sanjajo o samostojnem nastopu na OI vse od oblikovanja državnih reprezentanc januarja 1992. Dolgoletne želje so se močno okrepile po zmagoslavju na eurobasketu 2017, po razočaranjih v kvalifikacijah za lanski mundial pa smo se tolažili: vsem bomo dali vetra v Tokiu, ko bodo vnovič zaigrali vsi najboljši z Luko Dončićem na čelu. Toda scenariji, ki se zdaj ponujajo kot najbolj realni, niso obetavni, četudi bi lahko izpeljali tako štiri kvalifikacijske turnirje od 23. do 28. junija kot tudi OI od 24. julija do 9. avgusta.

Če se bo liga NBA po koncu virusne krize nadaljevala, pri čemer se kot termin za štart najpogosteje ponavlja sredina junija, bi morala Dončić in Vlatko Čančar (Goran Dragić je že poltretje leto reprezentančni upokojenec) v času kvalifikacij in morda tudi OI igrati za svoje klube, da bi lahko nadomestili vsaj del poslovne izgube. Če se razmere v ZDA ne bodo umirile, pa ni pričakovati, da bi delodajalci v istem obdobju dovolili zvezdnikom, da lahko igrajo za svoje domovine. Vprašanje je tudi, kaj bi se dogajalo z Zoranom Dragićem, Klemnom Prepeličem (in tudi Anthonyjem Randolphom), saj je špansko prvenstvo, ki bi se v normalnih okoliščinah končalo do 12. junija, prekinjeno do 24. aprila, moštva pa bi morala odigrati še 11 kol in celotno končnico. Za nameček imajo Španci kot svetovni prvaki rezervirano mesto na OI in se jim bo manj mudilo s finišem DP.

Gašper Vidmar je medtem ubežal italijanski epidemiji, a ne tudi težavam s kolenom, z beneškim Reyerjem pa bi moral braniti naslov državnega prvaka. Brez vseh naštetih bi bile možnosti Slovenije zgolj teoretične, čeprav bi bili oslabljeni tudi tekmeci. Upoštevati pa moramo tudi, da bi bili košarkarji, ki so že ali še bodo predčasno končali klubsko sezono, do zbora izbrane vrste tri mesece brez pravega treninga. Težko je tudi pričakovati, da bi lahko slovenska zveza dokončala pogajanja z Dimitriosom Itoudisom za prevzem vloge selektorja.

Pred Slovenijo še 11 moštev

Tudi scenarij B ni ravno prijeten. Če bo Tokio spravil pod streho OI, mednarodna zveza FIBA pa ne bi mogla izpeljati košarkarskih kvalifikacij, bi za dopolnitev seznama udeležencev iger najverjetneje obveljala svetovna jakostna lestvica. To bi pomenilo, da bi se poleg Japonske ter Španije, Francije, Argentine, ZDA, Avstralije, Nigerije in Irana, ki so si vstopnice priigrali na SP, brez dodatnega boja uvrstile še Srbija (5. na lestvici FIBA), Grčija (7.), Litva (8.) in Češka (9.).

Litovci, ki bi morali v kvalifikacijah gostiti Slovenijo v Kaunasu, bi tako ubili dve muhi na en mah: izognili bi se dvomom glede odsotnosti Jonasa Valančiunasa (Memphis) in Domantasa Sabonisa (Indiana) ter se po bližnjici prebili na OI, hkrati pa prihranili denar za organizacijo kvalifikacij, za katero je zgolj FIBA zahtevala 2,3 milijona evrov pristojbine. Da jemljejo koronavirus zelo resno, priča podatek, da so zaustavili svoje prvenstvo že 13. t. m. in za prvaka razglasili Žalgiris, čeprav so imeli takrat uradno le šest okuženih.

Pred Slovenijo, 17. na svetu, so sicer na zadnji lestvici FIBA še 10. Brazilija, 11. Rusija, 12. Italija, 13. Poljska, 14. Hrvaška, 15. Turčija in 16. Portoriko, zato bi se še najbolj razveselili opcije C, ki bi morala biti čim bolj podobna izvirni zamisli. Na odgovor bo treba še nekoliko počakati.