Junak eurobasketa želi igrati še veliko bolje

Ljubljana – Tudi minulo poletje je Goran Dragić preživel ob trdi individualni vadbi in poslušanju govoric, kam vse naj bi ga prodali njegovi klubski delodajalci iz Miamija. Razlika je vendarle pomembna. Če je bil lani utrujen še pred začetkom lige NBA zaradi lova na zlato kolajno na eurobasketu ter obveznosti pred in po njem, je imel po reprezentančni upokojitvi več kot dovolj časa, da si je napolnil baterije pred svojo enajsto sezono pod ameriškimi obroči.

»Odlično se počutim. Slovo od slovenske izbrane vrste je bilo zelo težko, a hkrati ena od najpametnejših potez, kar sem jih storil. Lani mi je bilo zares težko po EP, kar je bilo opazno tudi v večjem delu klubske sezone, saj sem se nekajkrat počutil, kot da bi se pri polni hitrosti zaletel v zid, lotevale pa so se me tudi poškodbe. Zdaj sem leto dni starejši, toda za 32-letnika sem vrhunsko pripravljen, saj sem skoraj vse poletje treniral v domovini. Spet sem lačen košarke, veselim se vadbe in tekem, hkrati pa čutim, da imam več kot dovolj energije za vse izzive dolge sezone,« meni Dragić, ki je odigral zadnjo uradno tekmo 24. aprila. Že 73. sezona lige NBA se bo za Miami začela 17. oktobra z gostovanjem pri Orlandu, pred tem ga čaka sedem pripravljalnih nastopov, prvi 30. t. m. v San Antoniu.

Zdaj že (in žal) nekdanji kapetan slovenske reprezentance je tretji najstarejši košarkar Vročice – starejša sta 38-letni Udonis Haslem in 36-letni Dwyane Wade, ki vstopa v svojo poslovilno sezono –, z 18,1 milijona dolarjev letne mezde pa bo tudi tretji najbolje plačani košarkar moštva; več bosta zaslužila center Hassan Whiteside (25,4 milijona) in branilec Tyler Johnson (19,2). Znesek je ogromen, a sproža mešane občutke, saj je bil Dragić v prejšnji sezoni prvi strelec Miamija in veliki junak EP.

Skupno bo imel denimo 58. najvišjo plačo v prihodnjem letu lige NBA, kar 19,3 milijona $ nižjo od novega rekorderja Stephena Curryja iz Golden Stata, pred njim pa bo tudi devet Evropejcev. Najvišje (21.) na plačilni lestvici je Srb Nikola Jokić iz Denverja s 25,5 milijona, sledijo mu 29. Giannis Antetokounmpo iz Grčije (24,2) 31. Marc Gasol iz Španije (24,1), 34. Nicolas Batum (24) in njegov francoski rojak Rudy Gobert (23,5), 38. je naturalizirani Španec Serge Ibaka (21,7), 40. Italijan Danilo Gallinari (21,6), 54. Turek Enes Kanter (18,6) in 56. Francoz Joakim Noah (18,3).
 

Posvetil se je svoji igri

Goran Dragić ima vendarle zgolj košarkarske načrte, čeprav prejšnja sezona zanj ni bila slaba. Nekoliko je resda zdrsnil na statističnih razpredelnicah, saj je s strelskim iztržkom 17,3 točke zaostal za svojim povprečjem 20,3 iz sezon 2013/14 in 2016/17, pri asistencah (4,8) je dosegel sedmi izkupiček v ameriški karieri, pri izkoristku metov iz igre (45 %) deveti ... A po drugi strani je prvič zaigral na tekmi All-Star NBA in šele tretjič okusil končnico prvenstva. Ob izpadu proti Philadelphii z 1:4 je izboljšal učinek na 18,6 točke in vlekel moštvo, ki je zaradi poškodbe ostalo brez še vedno nepripravljenega branilca Diona Waitersa, in brez pravega Whitesida, saj se je bolj ukvarjal z razpravo, ali ni njegova minutaža premajhna, kot z igro.

»Želim igrati še bolje in čim dlje ohraniti visoko raven. Če nimaš ambicioznega cilja, na treningih otopiš, vsakdo pa potrebuje nekaj, kar ga žene naprej. Osebno pričakujem več, kot sem pokazal lani, in nočem, da bi me zmanjkalo že pred ciljem. Hkrati pa nisem prestar, da ne bi mogel obogatiti nabora potez. Poleti sem zato vadil met z vseh položajev in tudi akcije v desno, ki nam levičarjem niso prirojene, saj sem imel po dolgem času dovolj priložnosti, da sem se posvetil svoji igri,« napoveduje Goran Dragić, ki je iz Phoenixa prestopil k Miamiju 19. februarja 2015 skupaj z mlajšim bratom Zoranom. Njuni poti sta se ločili že pet mesecev pozneje. Mlajši »Dragon« še vedno išče izhod iz labirinta poškodb, starejši pa je postal nepogrešljiv član Vročice, čeprav predsednik kluba Pat Riley uradno zagovarja stališče, da v košarki ni nenadomestljivih.