Jordan in Pippen nista bila zlobna, hotela sta zmagovati

Dokumentarna serija Zadnji ples se v desetih epizodah poglablja v vzpon moštva Chicago Bulls do sezone 1997/98, v kateri je po šestem naslovu prvaka v osmih letih razpadlo, in razumljivo postavlja v ospredje Michaela Jordana. Svoj delež pozornosti je dobil tudi Toni Kukoč, saj je bil zelo zaslužen za uspehe Bikov, toda ob prihodu v ZDA leta 1993 je šel neredkim tudi v nos.


To so bili bili časi, ko Evropejci še niso uživali v ligi NBA takšnega ugleda. Za Kukoča je tudi veljalo, da je ljubljenec športnega direktorja Chicaga Jerryja Krausa, ki je bil takrat na bojni nogi z Jordanom in Scottiejem Pippnom. Slednji je zaman zahteval povišico, čeprav je bil kot zvezdnik prvakov šele šesti najbolje plačani košarkar moštva in 122. v celotni ligi. Krause je pač želel prihraniti denar, da bi lahko pripeljal Splitčana. In ko se je Kukoč preselil v Chicago, ga je pričakal peklenski sprejem, čeprav se je Jordan po umoru njegovega očeta ravno odločil za prvo upokojitev in preselil na bejzbolska igrišča.





»Ni mi všeč enostranski pogled na Krausa, ki je umrl pred tremi leti in ne more predstaviti svoje plati zgodbe. Ni težko imeti rad Michaela, Scottieja, Dennisa Rodmana in trenerja Phila Jacksona, tudi jaz jih imam še vedno v srcu. Toda kdo je sestavil šampionski rod Chicaga? Pred Jerryjevim prihodom je bil v klubu zgolj Michael. Mene je izbral že leta 1990,« ocenjuje zdaj 51-letni Kukoč.

Pred 27 leti je veljalo, da ga Pippen odkrito sovraži, toda splitska legenda je drugačnega mnenja. »Scottie je bil vrhunski moštveni košarkar, najboljši možni soigralec največjega asa pod obroči vseh časov. Hkrati mi je od vseh najbolj pomagal. Ko sem prišel v klub, so trenerji videli v meni krilnega centra, čeprav prej nisem nikoli igral v tej vlogi, in ocenili, da sem prelahek. Zato sem moral pridobiti 15, 20 kg mišic, kar mi je dodatno oteževalo vse skupaj. Scottiejeve opazke niso bile zlobne, prav tako ne Michaelove, ko se je vrnil h košarki. Želela sta, da bi bili vsi skupaj še uspešnejši,« zagotavlja hrvaški as, njegovim besedam pa pritrjuje podatek, da se Pippen že vrsto let zavzema, da bi Kukoča sprejeli v košarkarski hram slavnih v Springfieldu.




 

Zdaj je najboljši Durant

»Če bi v najboljših dneh igral za moštvo, pri katerem bi imel pogosteje žogo v rokah, bi brez težav prišel do povprečja 20 točk, 7 skokov in prav toliko asistenc, verjetno bi zaslužil še več denarja in redno igral na tekmah All-Star. Toda vsega tega ne bi zamenjal za doživetja v Chicagu. Če ljudje pravijo, da moje številke ne zadoščajo za hram slavnih, naj imajo prav, čeprav bi rad videl, da bi to doživel moj oče Ante, ki je zdaj star 82 let,« meni. In kdo je kriv, da je razpadla šampionska ekipa Bikov? Ostali so le Kukoč, Ron Harper in Bill Wennington ter s pomočjo novincev zasedli zadnje mesto v vzhodni konferenci NBA.

»To je težko reči. Moštvo se je počasi postaralo, Michael je imel že 35 let in lotevale so se ga poškodbe, Dennis 37 let, Scottie 33 ... Ne smemo niti pozabiti, da je leta 1998 prišlo do 'lockouta', zaradi katerega smo izgubili polovico sezone 1998/99,« se spominja Toni Kukoč, ki ima zanimiv pogled na sodobno igro.

»Današnja košarka ne zahteva več klasičnega organizatorja. Pri hitri igri bi bilo iskanje dirigenta za prenos žoge na tekmečevo polovico že kar potrata časa, saj lahko to marsikdo postori. Tudi v znamenitem 'trikotnem' napadu Chicaga smo vedno imeli tri ali štiri fante, ki so lahko igrali v različnih vlogah. Po svoje je krasno, da ima LeBron James toliko privržencev, toda zame je zdaj Kevin Durant najboljši v ligi NBA,« pravi.