Američani se naprezajo, da bi Luki Dončiću speljali trofejo

Beno Udrih, Aleksander Vujačič (po dva) in Rašo Nesterović (enega) so v ligi NBA osvojili pet šampionskih prstanov, ki imajo pri igralcih največjo težo med vsemi možnimi lovorikami, Goran Dragić pa je začinil niz podvigov z uvrstitvijo na tekmo All-Star. Vendar nobeno od priznanj ni že od začetka prvenstva nosilo ime slovenskega košarkarja s tako krepkimi črkami, kot ga trofeja za najboljšega novinca v minuli sezoni. Senzacija in že kar škandal mednarodnih razsežnosti bi se zgodila, če ne bi drevi pristala v rokah Luke Dončića.

Poltretji mesec je že minil, odkar je 20-letni Ljubljančan odigral zadnjo tekmo v dresu moštva Dallas Mavericks, a spomini na njegove imenitne predstave niso zbledeli. Na koncu je bil prvi strelec, podajalec in po odhodu DeAndreja Jordana k New Yorku tudi prvi skakalec svoje zasedbe ter njen nesporni vodja z vsemi pooblastili. Odlikoval se je z najboljšo statistiko med vsemi debitanti v ligi in prav v vseh mesecih osvojil lovoriko za najboljšega novinca zahodne konference.

Od prvega nastopa v Teksasu ni le pritegnil velike pozornosti ameriških medijev in ljubiteljev košarke, ki so samozadostno prezrli njegove podvige v vrstah madridskega Reala, temveč tudi največjih zvezdnikov lige NBA. Dončić je v hipu navdušil celo LeBrona Jamesa in Stephena Curryja, trenerji tekmečevih ekip pa so morali na hitro prilagoditi svoje taktične načrte. Glavni obrambni cilj vseh Dallasovih rivalov je postala želja, da bi omejili učinek mladega Slovenca. Ustaviti ga ni mogel nihče.

Dončićev vzpon med zvezde so kalili le rezultati njegovega moštva. V 82 tekmah je iztržilo le 33 zmag in pristalo na predzadnjem mestu v zahodni konferenci, toda takšna je pač usoda najboljših zelencev: na naboru NBA jih izberejo klubi, ki so sezono poprej tavali na dnu in potrebujejo kar nekaj časa, preden lahko ambiciozno pogledujejo proti prihodnosti. Še bolj trnovo pot sta morala ubrati preostala nominiranca za najboljšega novinca sezone 2018/19. Prvi izbranec lanskega nabora, 216 cm visoki Bahamec Deandre Ayton, je s Phoenixom okusil le 19 zmag, 188 cm visoki branilec Trae Young, ki si ga je Dallas omislil kot petega po vrsti in nemudoma prepustil Atlanti v zameno za Dončića, 29.


 

Dončiću štiri milijone več glasov

Ljubljančan je resda začel svojo ameriško kariero v povsem drugačnem slogu, kot ga je bil vajen ob serijskem osvajanju lovorik z Realom in s slovensko reprezentanco. Toda s svojim klubom je bil še vedno uspešnejši od najobetavnejših ameriških vrstnikov. In ne le to, krepko jih je prekašal tudi po priljubljenosti. O tem zgovorno priča razplet glasovanja za letošnjo tekmo All-Star NBA, v katerem je zbral kar 4,2 milijona glasov navijačev ter zaostal le za LeBronom Jamesom in Giannisom Antetokounmpom. Young jih je prejel pičlih 106.790, Ayton 101.143.

Zaradi premajhne podpore drugih skupin odločevalcev, najprej medijev in košarkarjev ter na koncu še trenerjev, je Dončić ostal brez nastopa na spektaklu vseh zvezd. Kar je zadostno opozorilo, saj bo tudi pri izboru novinca leta moral dobiti podporo zahtevne žirije. Sestavljena je iz novinarjev iz ZDA in Kanade, ki bodo vsakemu od treh finalistov namenili pet, tri ali en glas in odločili, kdo bo nasledil lanskega zmagovalca, Avstralca Bena Simmonsa iz Philadelphie. Izbor bo v dobršni meri tudi zgovorna napoved nadaljevanja kariere: 16 dosedanjih novincev leta je pozneje osvojilo lovoriko za absolutno najboljšega košarkarja sezone (nekateri večkrat), 19 se jih je uvrstilo v Naismithov hram slavnih v Springfieldu. Od leta 1953, ko so prvič izbrali novinca leta, pa je priznanje le enkrat prejel Evropejec – Španec Pau Gasol pred 17 leti.
 

Pri 19 letih ni pravi novinec?

Letošnja odločitev bo nesporno padla med Dončićem in Youngom, ki sta izstopala med celotno sezono in se soglasno uvrstila v elitno peterko novincev na vseh stotih glasovnicah. Vsa oprijemljiva dejstva govorijo v prid slovenskemu asu, Američani pa, kot vedno, poskušajo na vsak način pomagati svojemu rojaku, kot da se še vedno ne morejo sprijazniti, da so tudi druge celine dale celo vrsto odličnih košarkarjev. Pri Dončiću jim denimo ni mar, da je za dobrih pet mesecev mlajši od Younga, ampak kot lajna ponavljajo, da ni pravi novinec, ker je pred selitvijo v ZDA tri leta poklicno igral v španskem DP in evroligi, ki po kakovosti prekaša ameriško študentsko prvenstvo NCAA.

Našteli so mu 174 nastopov za denar, preden se je odločil za selitev v ligo NBA, in vztrajajo, da je imel gromozansko prednost pred vrstniki, ki so prišli iz vrst popolnih amaterjev. Pri tem pa zelo očitno pozabljajo na veliko »hujše« primere iz preteklosti. Legendarni Litovec Arvydas Sabonis je bil denimo v sezoni 1995/96 drugi v izboru novinca leta in igral na tekmi zelencev na vikendu All-Star, čeprav se je prek Atlantika preselil pri skoraj 31 letih.



Ker naj bi imel Young »slabše izhodišče«, njegovi zagovorniki ponujajo dodaten argument v njegovo korist: v drugi polovici minule sezone je bil uspešnejši kot Dončić; torej je bolj napredoval. Tako preoblikovane številke so resda na njegovi strani, saj je po prekinitvi prvenstva za vikend vseh zvezd dosegal povprečje 24,7 točke ob 44,2-odstotnem metu iz igre, 4,7 skoka, 9,2 asistence in 3,4 izgubljene žoge, medtem ko je Ljubljančan igral z 22,7 točke z 41,7-odstotnim metom, 9,9 skoka, 7,2 asistence in 4,1 izgubljene žoge.

»Spomnite se mojega primera. V ligo NBA sem prišel kot zvezda in kot novinec zbral največ glasov za tekmo All-Star. Toda v drugi polovici sezone je zablestel Jason Kidd in na koncu sva si razdelila nagrado za novinca leta. Traeju sem dopovedoval, da ne zmaga vedno tisti, ki najbolje začne spopad,« poudarja nekdanji as Grant Hill, zdaj eden od solastnikov moštva Atlanta Hawks.
 

Harden ali Antetokounmpo?

Poleg novinca leta bodo drevi razglasili še izstopajoče posameznike v petih kategorijah. Za najboljšega košarkarja minulega prvenstva NBA so kandidati Giannis Antetokounmpo (Milwaukee), Paul George (Oklahoma) in James Harden (Houston), za šestega moža sezone Montrezl Harrell, Lou Williams (oba LA Clippers) in Domantas Sabonis (Indiana), za najboljšega obrambnega igralca Giannis Antetokounmpo, Paul George in Rudy Gobert (Utah), za košarkarja, ki je najbolj napredoval, De’Aaron Fox (Sacramento), D’Angelo Russell (Brooklyn) in Pascal Siakam (Toronto), za trenerja leta pa Mike Budenholzer (Milwaukee), Michael Malone (Denver) in Doc Rivers (LA Clippers).