V vodnem kolesarstvu Pogačarju mavrični obeti

Pred cestno dirko profesionalcev na svetovnem prvenstvu so kolesarji vsaj v številkah vedeli, kaj jih čaka, saj se angleški vremenoslovci niso ušteli pri napovedi nizkih temperatur in močnega dežja. Na cesti pa je bilo še dosti huje, kot je marsikdo pričakoval.

Boj za mavrično majico je bil malodane preizkušnja v vodnem kolesarstvu, v katerem so pokleknili vsi stavniški favoriti, senzacionalno zmago pa je slavil Danec Mads Pedersen. Proti papirnatim napovedim, vendar ne nepričakovano, je bil najboljši Slovenec Tadej Pogačar na 18. mestu.

Za manjše olajšanje med kolesarji so poskrbeli prireditelji, ko so le dobro uro pred predvidenim štartom sporočili, da so traso cestne dirke skrajšali za 24 kilometrov (na 261 km), ker je dež zalil dele cest, po katerih bi morala iti karavana. Za prvo in še zdaleč ne zadnje presenečenje dneva pa so poskrbeli v slovenskem taboru. Takoj po štartu, ko se za pobege ponavadi odločajo manj znana kolesarska imena brez možnosti za končni uspeh, je iz glavnine skočil številka ena s svetovne jakostne lestvice in zmagovalec Vuelte Primož Roglič, kmalu mu je sledil tudi Jan Polanc.

Ob vztrajanju obeh Slovencev se je izoblikovala močna skupina 11 ubežnikov, v kateri sta bila zraven tudi Kolumbijec Nairo Quintana, zmagovalec Gira 2014 in Vuelte 2016, ter Ekvadorec Richard Carapaz, zmagovalec letošnjega Gira.
 

Slovenski osip

Ob pretežni pobudi slovenskega dvojca je prednost ubežnikov zrasla na največ štiri minute in pol, preden so se 150 km pred ciljem v lov podali Avstralci, ki so imeli v svojih vrstah enega od najmočnejših šprinterjev v karavani Michaela Matthewsa. Na vstopu v devet zaključnih krogov (po 13,9 km) je po zaslugi svetovnega prvaka v vožnji na kronometer Rohana Dennisa (njegova ekipa Bahrain Merida je včeraj oznanila, da z njim prekinja pogodbo) prednost znašala le še poldrugo minuto in postalo je jasno, da sta dva v slovenski osmerici prehitro porabila preveč moči. Ubežnike je glavnina ujela, Roglič in Polanc pa sta kmalu za tem odstopila. Že prej je s kolesa sestopil Jan Tratnik, ki je padel v uvodnem delu.



Bitka za naslov prvaka se je tu šele zares začela, slovenski osip pa se je nadaljeval, predčasno je SP pričakovano končal David Per, že 80 km pred ciljem pa precej manj pričakovano še Matej Mohorič, na papirju kapetan slovenske reprezentance.
 

Pokopališče favoritov

V tistem trenutku je v peklenskih razmerah, ki so odnesle tudi dva močna belgijska aduta Philippa Gilberta in Remca Evenepoela, to vlogo prevzel komaj 21-letni Pogačar, ob katerem sta v karavani vztrajala le še Luka Pibernik in Grega Bole. Nato je v »boks« odvil še Bole, ki je na progi vseeno zdržal dlje kot branilec naslova svetovnega prvaka Alejandro Valverde.

Yorkširska trasa in predvsem razmere na njej so bile neusmiljene do vseh, ne glede na njihov sloves. To je na svoji koži najbolj očitno občutil prvi stavniški favorit Mathieu van der Poel, za katerega se je še ob vstopu v zadnji krog zdelo, da bo zlahka osvojil naslov svetovnega prvaka. Bil je med peterico ubežnikov, ki si je pred glavnino že prikolesarila odločilno prednost, ko mu je malodane »razneslo motor«. V trenutku so mu tako pojenjale moči, da ni le izgubil stika z ospredjem, v manj kot 10 kilometrih je zaostal za skoraj 11 minut in končal na 43. mestu med le 46 uvrščenimi (štartalo je 197 kolesarjev).

Taktično so dirko najbolje izpeljali Italijani, v četverici, ki se je po Nizozemčevi kalvariji podala v boj za tri kolajne, so imeli Mattea Trentina in Giannija Moscona. Tudi ko je slednji popustil, se je zdela zmaga »azzurrov« gotova, saj po dosedanjih dosežkih edina preostala tekmeca Pedersen in Švicar Stefan Küng nista bila dorasla Trentinu, ki je letos slavil že šest zmag, tudi etapno na Touru.

Vendar je mraz poskrbel še za zadnjo senzacijo. »Tako sem se tresel, da še šprintati nisem mogel,« je v cilju povedal srebrni Italijan, medtem ko 23-letni Pedersen, ki doslej še ni zmagal na dirki svetovne serije (med mladinci je bil sicer 2. na SP leta 2013, kjer ga je ugnal van der Poel), ni mogel verjeti, kaj mu je uspelo.
 

Osem zmag v krstni sezoni

Tresoč je pred novinarje stopil tudi Pogačar, ki več kot 18. mesta ni mogel izvleči. Iz glavnine je sicer pred ciljem skočil trikratni svetovni prvak Peter Sagan, ki si je tako prikolesaril 5. mesto, vendar mladi Slovenec ni mogel slediti prekaljenemu Slovaku.



»Dirka je bila zaradi vremena izjemno težka. Ceste so bile poplavljene, vseskozi je šlo na izpadanje in poskušal sem zdržati čim dlje v ospredju. Na koncu mi je zmanjkalo nekoliko moči, da bi se lahko boril za najvišja mesta,« ni bil pretirano zadovoljen Pogačar, čeprav je bil z 21 leti daleč najmlajši med kolesarji v ospredju.

Slovenija se je na cestni dirki na SP prvič po 7. mestu Boruta Božiča iz leta 2011 uvrstila v dvajseterico in dobila kolesarja, ki bi se v prihodnjih letih za vrh boril tudi na največjih enodnevnih dirkah. »Tudi to je bila zame nova izkušnja, drugačen način dirkanja, nekaj več je bilo stresa, sicer pa sem tudi sam sebe presenetil, tako kot na večini letošnjih dirk,« je še povedal Pogi, ki je s svetovnim prvenstvom končal svojo izjemno uspešno krstno sezono med profesionalci, v kateri je slavil kar osem zmag, Vuelto končal na 3. mesto in na njej osvojil tudi belo majico najboljšega mladega kolesarja.

Danes je bila sicer Komenda najmočnejši slovenski kolesarski kraj. Ob njem je na progi najdlje vztrajal Pogačarjev sokrajan Pibernik. »V takšnih razmerah trpi vsak, če si dovolj trmast, pa prideš dlje,« je dejal 24-letni Gorenjec, ki je tako kot Domen Novak še za eno leto podaljšal pogodbo z Bahrainom Merido.