Tudi brez Chrisa Frooma so oči uprte v vrste Ineosa

Bruselj – Dirka po Franciji se že nekaj let ni začela s toliko neznankami glede forme glavnih favoritov. Na papirju bi moral biti v najmočnejšem položaju branilec lanske rumene majice Geraint Thomas, ki ima za seboj neprepričljiv prvi del sezone. Njegov glavni tekmec prihaja kar iz moštva Ineosa. Egan Bernal je spomladi navdušil, iz druge vrste pa proti rumeni majici pogleduje tudi francoska falanga.

V desetletju prevlade v svetovnem kolesarstvu si je ekipa Ineos s petimi zmagami povsem podredila dirko po Franciji. Po lanskem uspehu Thomasa bi morala letos kapetanska vloga spet pripasti Chrisu Froomu, ki pa bo zaradi grdega padca dirko pospremil iz bolnišnične postelje. Na papirju ima najboljši »pedigre« Thomas, a je po lanski zmagi skoraj pol leta le proslavljal uspeh in pozabil na kolo, letos se je v karavano vrnil s kar nekaj odvečnimi kilogrami in šele na dirki po Švici je spet izgledal kot kandidat za vrh v skupnem seštevku. A je tudi pri njem udarila smola, zaradi padca je odstopil še pred najtežjimi etapami.

»Škoda je, ker sem moral domov, ostal sem brez dragocenih tekmovalnih kilometrov v nogah, a na srečo vsaj nisem staknil poškodb. Tudi doma sem nato naredil nekaj dobrih treningov in mislim, da sem pripravljen na Tour. Za nas je velika prednost, da imamo v svojih vrstah še Egana Bernala. Če se bova odkrito pogovarjala, kot sva se lani s Chrisom, potem ne bo nobenih težav,« je na novinarski konferenci v Bruslju mirno razlagal Thomas.

​
 

Bernal ima formo, izkušenj pa ne

Trasa s kar sedmimi izleti nad 2000 metrov precej bolj leži Bernalu, ki je sezono začel udarno in dobil dirko Pariz – Nica, vso konkurenco si je podredil tudi na generalki v Švici in je pred Tourom videti izvrstno pripravljen. Naskok na skupni seštevek na dirki po Franciji pri le 22 letih ni mačji kašelj in v tretjem tednu bo vidno, če je Kolumbijec že letos lahko resen kandidat za sam vrh.

Po nizu poškodb in odpovedi, košarico Touru sta zaradi utrujenosti in poškodb dala tudi Primož Roglič in Tom Dumoulin, si je prostor ob boku največjih izboril Jakob Fuglsang. Danec ima za seboj popoln prvi del sezone, prvi vrhunec je bila zmaga na klasiki Liege – Bastogne – Liege, z rutinirano vožnjo je prišel tudi do rumene majice na kriteriju Dauphine, tradicionalni generalki za dirko po Franciji. Kako dober pokazatelj forme je Dauphine, priča dejstvo, da je zgolj v tem desetletju zmagovalec desetdnevne francoske preizkušnje v istem letu kar petkrat osvojil tudi rumeno majico na Touru. Fuglsang ima pri 34 letih obilo izkušenj in podporo zelo močne ekipe Astane, ki v tej sezoni deluje kot dobro naoljen stroj.


 

Na vidiku konec francoske suše?

Trasa je pisana na kožo francoskima adutoma Thibautu Pinotu in Romainu Bardetu, ki največ izgubljata v vožnjah na čas, ob oslabljenem Ineosu pa je tudi francoska javnost začutila, da bi bilo to lahko leto, ko bo Bernard Hinault končno dobil svojega naslednika. Pritisk javnosti v Franciji je ogromen, tako Pinot kot Bardet pa sta v preteklosti že večkrat priznala, da je težo pričakovanj zelo težko nositi na plečih. Zdaj sta oba v najboljših letih, oba sta spomladi pokazala znake, da pred Tourom prihajata v šampionsko formo, za naskok na rumeno majico pa bosta potrebovala obilico sreče.

Med tistimi, ki upajo na srečen razplet, sta tudi Richie Porte in Rigoberto Uran, pri Mitcheltonu Scottu so glede možnosti Adama Yatesa v napovedih zelo previdni. Tudi Vincenzo Nibali pravi, da bo po težkem Giru po prvi gorski etapi videl, če je sposoben za boj v skupnem seštevku. Do takrat bodo vsi morali brez izgubljenega časa preživeti še nekaj ravninskih etap, v katerih se bodo za zeleno majico spopadli šprinterji. Prvo priložnost bodo imeli že danes, ko naj bi kljub rahlem vzponu v zaključku odločal šprint, glede na letošnje rezultate pa bodo vse oči uprte v Dylana Groenewegna.