Šampionske noge prišle dan prepozno

Novo mesto – Ena najbolj odprtih različic slovenske pentlje v zadnjih sezonah se je zaključila brez 13. slovenske zmage, Tadej Pogačar pa kljub četrtemu mestu še zdaleč ni razočaral. Najboljši mladi kolesar na dirki je bil hkrati tudi najboljši Slovenec, morda pa bi končal celo na najvišji stopnički, če v ekipi ne bi imel zelo razpoloženega Diega Ulissija.

Slovenijo je še pred začetkom največje kolesarske dirke na domačih tleh zajel vročinski val, ki ni popustil niti v prvih treh dneh zelene pentlje. Pogačar je pred dirko veljal za enega glavnih favoritov in največje slovensko orožje, a je od dirke po Kaliforniji in njegove najboljše forme v spomladanskem delu preteklo preveč časa. Mladenič iz Komende, ki je belo majico najboljšega mladega kolesarja osvojil že v minulih dveh sezonah, je glavnega konkurenta našel v svoji ekipi UAE Emirates.

Diego Ulissi je na dirko prišel kot eden od kandidatov za visoka mesta v skupnem seštevku, a je kapetanska vloga vseeno pripadla Pogačarju. Ključna je bila sredina etapa z vzponom na Celjsko kočo, kjer je Ulissi dokazal, da ima močnejše noge kot 20-letnik iz Komende. »Vloge v ekipi so se spremenile, Diego je imel najmočnejše noge in zdaj bo on naš zadnji mož, seveda pa bomo čim dlje vsi poizkušali ostati z najboljšimi,« je Pogačar že v Celju potrdil, da klubskega kolega ne bo napadal.


 

V dežju našel prave občutke

Čeprav bi bila druga domača zmaga zapored odlično darilo množici slovenskih navijačev, ki so se v zadnjih petih dneh zbrali ob cestah, je bil na koncu Ulissi brez dvoma najboljši kolesar na letošnji zeleni pentlji. Pogačarja je zdelala tudi vročina, že njegova telesna govorica na vzponih ni bila najboljša, pravo formo je pokazal šele v sobotni kraljevski etapi na vzponu na Predmeji.
V vlogi pomočnika je narekoval ritem na čelu skupine in sledila mu je lahko le še trojica, med njimi je bil tudi Ulissi. Prvič na tej dirki je bil Pogačar močnejši od izkušenega Italijana, a se je podredil glavnemu cilju arabske ekipe – zeleni majici: »Končno sem se počutil res dobro, to je bila čisto druga zgodba, pomagal mi je tudi dež, saj me je shladil pred vzponom in lahko sem pokazal svojo pravo moč. Pomagal sem Diegu in ko je napadel Vlasov, sem napad nevtraliziral in skupaj smo ostali do cija.«

Ko je Rus, ki se je s Pogačarjem boril že na lanskem Avenirju, pospešil na Predmeji, je z njim lahko ostal le »Pogi«, tudi Vlasovu pa je hitro postalo jasno, da se ne bo uspel dovolj otresti Ulissija, da bi si priboril zeleno majico. Vsi skupaj so prišli do cilja, takrat je Pogačar še enkrat več postavil svoje interese na stranski tir: »Prioriteta v takšnem položaju je vedno zelena majica, nisem razmišljal o zmagovalnem odru in svoji uvrstitvi, želeli smo le povečati prednost, ker nikoli ne veš, kaj vse se lahko zgodi. Razmere so bile zame idealne, s svojo dirko sem lahko zadovoljen, ker smo vse naredili prav, na koncu pa imamo skupno zmago, še eno uvrstitev v deseterico in etapno zmago. To je bila še ena zelo dobra dirka za konec spomladanskega dela sezone.« Po dirki se mu je za izvrstno pomoč priklonil tudi zmagovalec Ulissi.


 

Na zeleno bo še kakšno leto počakal

Pred začetkom dirke je Pogačar na novinarski konferenci odločno napovedal, da ga še tretja bela majica ne zanima in da si želi domov odnesti zeleno, a je tokrat v svoji ekipi naletel na preveliko oviro. Če z Ulissijem ne bi bila ekipna kolega, bi se sobotna etapa morda razpletla drugače, tako pa bo moral Pogačar na prvo zmago na zeleni pentlji še nekoliko počakati. Glede na dejstvo, da v profesionalni konkurenci kolesari šele dobre pol leta in da je moral letos formo tempirati predvsem za dirko po Kaliforniji, je četrto mesto v skupnem seštevku zelo dober rezultat. In dodatna motivacija, da bo Pogačar tudi v naslednjih sezonah prihajal na slovenske ceste. Če se bo vse odvijalo po načrtih, bo takrat v še bolj izraziti vlogi favorita.