Roglič: Tudi Kuss lahko zmaga

V hriboviti 5. etapi Vuelte v boju za rdečo majico ni prišlo do premikov, je pa Primož Roglič pokazal, da zanj šteje vsaka sekunda. Na kratkem ciljnem »zidu« v Sabiñanigu je pokazal, da mu nikakor še ne zmanjukje moči. V preizkušnji, v kateri je bil v šprintu treh ubežnikov najmočnejši Tim Wellens, je zasedel 4. mesto in tekmecem za vrh v skupnem seštevku poskušal odščipniti nekaj sekund. To mu je tudi uspelo, vendar je tekmovalna žirija zaradi padca vsem v skupini pripisala isti čas.

»Etapa se zdi primerna za ubežnike, vsekakor pa bo morala biti naša ekipa že na začetku v ospredju, da bomo videli, kaj se bo dogajalo. Tudi cesta proti cilju se nekoliko vzpenja, tako da tudi kandidate za vrh v skupnem seštevku bržkone čaka bitka. Ko si v vodstvu, lahko vsak dan kaj pričakuješ, vseskozi moraš biti osredotočen in pripravljen,« je pred štartom dejal Roglič.



Sicer je bila kmalu za tem njegova ekipa Jumbo Visma tista, ki je poskušala pripraviti presenečenje za tekmece. V pobeg se je pognal Rogličev najzvestejši pomočnik za gorske etape Sepp Kuss, kar je ekipo Ineos prisililo k lovu in narekovanju tempa na čelu glavnine.

S Kussom ne bi prišli daleč

Vendar Kuss ni dolgo vztrajal pri svoji nameri, saj so mu tudi drugi ubežniki dali vedeti, da ga ne želijo med seboj. Ker je v skupnem seštevku zaostajal le 44 sekund za rdečo majico, je bilo jasno, da ubežniki s takšno grožnjo v svojih vrstah ne bodo prišli daleč ter da se gotovo ne bodo mogli boriti za etapno zmago.



Ko se je mladi Američan vrnil k svojemu kapetanu v glavnino, je to res postala etapa za ubežnike. V ospredju so ostali Wellens (Lotto Soudal), Guillaume Martin (Cofidis) in Thymen Arensman (Sunweb), si nabrali že več kot štiri minute prednosti in se naposled med seboj udarili za etapno zmago. Pričakovati je bilo, da bo v zaključni klanec (400 m, vendar z nakloni do 15 odstotkov) najmočnejši hribolazec Martin, vendar je Wellens prihranil več moči za zadnje metre.

Dan Martin na tleh

O tem, kdo je imel največ moči v glavnini s favoriti v skupnem seštevku, pa ni bilo dvoma. Zmagovalec 3. etape Dan Martin (Israel Start Up Nation), Rogličev najbližji zasledovalec v boju za rdečo majico, se je sicer zapletel v padec, vendar bi tudi drugače stežka sledil 30-letnemu Kisovčanu, ki je naredil dovolj veliko vrzel, da bi pridobil 3 sekunde pred tekmeci.

»Za nami je hiter in zahteven dan. Že od štarta je šlo zelo hitro, vendar je moja ekipa spet imela vse pod nadzorom. Zadnjih 500 m je bilo izjemno zahtevnih, treba je pridobiti povsod, kjer lahko. To je zadnja dirka sezone, zadnje priložnosti, ni razloga, da bi se zadrževal. Povsod poskušam dati vse od sebe,« je Roglič povedal o zaključnem skoku.



Ker je do padca prišlo znotraj zaščitenih zadnjih treh km, je šel skupaj s sekundami, ki jih je pridobil, v nič. Vsem so pripisali njegov čas, tako Martin za njim še vedno zaostaja 5 sekund, Richard Carapaz (Inoes) pa 13. Bržkone nič ključnega v boju za končno zmago, v katerem naj bi Jumbo Visma igrala na dve karti, ne le Rogliča. »Tudi Kuss lahko zmaga, pri tem ni veliko strategije, zelo dobro je pripravljen. Delati moramo skupaj, na koncu ni pomembno, ali zmagam jaz ali on, samo, da zmaga ekipa in bomo vsi ponosni,« je dejal Rogla.



Vseeno pa ni pričakovati, da bi se ekipna hierarhija spremenila v jutrišnji 6. etapi. Ta sicer ne bo potekala po Franciji ter vzponoma na Aubisque in Tourmalet, navijači se bodo morali zadovoljiti s po enim vzponom 3., 2. in 1. kategorije. Ta pride na vrsto na koncu, na smučarsko središče Aramon Formigal. Ciljni klanec bo dolg 14,5 km s povprečnim naklonom 4,6 odstotka in 10-odstotnim maksimalnim naklonom. Najbolj zahtevna bosta zadnja dva km in pol. Kot nalašč, da Roglič spet preizkusi svoj »ubijalski« finiš navkreber.

»Zadnjega klanca ne poznam, nikoli še nisem vozil tam. Danes zvečer si ga bom ogledal in prodbil kakšno informacijo. Tudi jutri nas čaka težka bitka vse do cilja,« je o naslednjem izzivu v Španiji dodal Roglič.