V nadaljevanju preberite:

Kdor je danes prevozil, prekolesaril ali prepešačil vzpona na Bonette in Isolo 2000, je dobil občutek, da se je vsaj polovica kolesarske Slovenije preselila v Francijo.

Toliko različnih slovenskih registrskih oznak in dresov na dirkah še nismo videli. Kajpak smo pričakovali srečanje z Marjeto in Mirkom Pogačarjem, ki svojega sina zvesto spremljata na največjih preizkušnjah po Evropi. Presenetil pa nas je skorajda trk v legendo našega športa Petra Prevca, ki je, odkar je skakalne smuči odložil v kot, kolesarski navijač.

Če se zarana odpraviš na traso epske gorske etape Toura, veš, da se pripravlja nekaj velikega. Na klancih, ki si jih sicer lastijo predvsem svizci, gomazi od življenja. Proti vrhu se prebijajo nepregledne kolone ljubiteljskih kolesarjev ter navijačev, ki jim je ljubše pešačenje. Najbolj zagreti na serpentinah preživijo več dni, da si zagotovijo mesto ob cesti, kjer bodo švignili mimo njihovi ljubljenci in vzorniki.

Odkar Primož Roglič in Tadej Pogačar zmagujeta na največjih dirkah, je med ljudmi, ki so za ogled največjih kolesarskih predstav pripravljeni porabiti vsaj del svojih dopustov in prihrankov, vse več Slovencev.

In danes smo doživeli enega od vrhuncev slovenskih kolesarskih romanj, prizorišče je bilo drugačno kot lanske Višarje na Rogličevem Giru, a število navijačev s sončne strani Alp ni bilo nič manjše na Pogačarjevem Touru. S slovenskimi trobojnicami se je proti vrhu Isole prebijalo staro in mlado, na najdražjih specialkah ali na električnih kolesih. Dobra dva kilometra pod vrhom smo srečali tudi zakonca Pogačar s Klanca pri Komendi, ki sta Sloveniji dala ta čas najboljšega kolesarja na svetu.