Primož Roglič je bržkone že kot nadobudni smučarski skakalec sanjal o tem, da bo nekoč z vrhunskimi rezultati postal slovenski športnik leta. Nenazadnje so skakalci s sedmimi tovrstnimi lovorikami najuspešnejši v samostojni Sloveniji. Roglič je uresničil sanje, vendar ne na smučeh, športnik leta je postal kot drugi kolesar doslej.

Prvi in do včeraj edini je bil Andrej Hauptman z bronasto kolajno na svetovnem prvenstvu v Lizboni leta 2001. Roglič in z njim še številni drugi člani izjemnega novega rodu slovenskih kolesarjev pa so vrtenje pedal pri nas povzdignili na povsem drugačno raven. Roglič se je v izjemni konkurenci Luke Dončića in Tima Gajserja na športni Triglav povzpel s kar 13 zmagami v minuli sezoni, ki jo je kot prvi Slovenec v zgodovini končal kot številka ena na svetovni jakostni lestvici.





To pa je bil le eden od številnih mejnikov, ki jih je premaknil letos. Zmagovati je sicer začel že februarja na dirki po Združenih arabskih emiratih, za prvo letošnjo slovensko kolesarsko »vstajo« pa je poskrbel maja na Giru. Na tisoče rojakov je ob italijanskih cestah spremljalo njegov boj za rožnato majico, ki jo je ob dveh etapnih zmagah nosil pet dni, naposled pa jo je izgubil zaradi zdravstvenih težav, ki so se ga lotile v zadnjem tednu dirke. Kljub temu je končal na 3. mestu in postal prvi Slovenec z uvrstitvijo na zmagovalni oder tritedenske dirke.


 

Trg Cibeles je bil slovenski

Največje zadoščenje je sledilo, ko se je poletje prevešalo v jesen. Na dirki po Španiji je potrdil tisto, česar so se njegovi tekmeci najbolj bali. Če je zdrav in dobro pripravljen, lahko brez težav tudi zmaga na »grand touru«. Tako se je nedelja, 15. septembra 2019, v zgodovino slovenskega kolesarstva in športa zapisala kot dan, ko je Slovenec osvojil Madrid. In na odru za zmagovalce na trgu Cibeles ni bil le eden, slovensko kolesarsko pravljico je s 3. mestom zaokrožil tedaj še 20-letni Tadej Pogačar.

Kot da vsi Rogličevi dosežki dotlej še niso bili dovolj, je nato konkurenci pokazal, da pred njim ne bo imela miru tudi na enodnevnih dirkah. Prvencu na dirki po Emilii je sledila še zmaga na Tre Valli Varesine. Številka ena la lestvici Svetovne kolesarske zveze (UCI) mu ni mogla več uiti. To je bila le češnja na torti neverjetnega Rogličevega leta, v katerem mu je življenjska sopotnica Lora Klinc povila prvorojenca Leva, poskrbel pa je tudi za svojo kolesarsko prihodnost. Z nizozemsko ekipo Jumbo Visma je podpisal novo večmilijonsko pogodbo vse do konca sezone 2023.



»Najlepši trenutek leta je bil zame rojstvo sina, ne vem, kdaj bom spet doživel kaj takšnega. Kolesarskih zmag bo, vsaj upam, še nekaj,« optimistično zre v prihodnost 30-letni Kisovčan, ki se kot večina šampionov ne ozira veliko v preteklost. Raje razmišlja o tem, kaj še lahko stori, da bo na naslednji dirki še boljši, močnejši in hitrejši. Smele načrte ima tudi za leto 2020.
 

Pred Japonsko v Francijo?

O njem je močno razmišljal že, ko je končeval letošnjo sezono. Povabilo na ekshibicijsko dirko na Japonskem je izkoristil tudi za ogled trase cestne olimpijske dirke, ki bo eden njegovih osrednjih ciljev v prihajajočem letu. »Ogledal sem si del s šestkilometrskim vzponom, na katerem je povprečni naklon 10 odstotkov, nato del proge ob jezeru in proti cilju. Vreme je bilo prijetno za vožnjo s kolesom, 15 stopinj Celzija in ni bilo vlage, poleti v času OI pa gre pričakovati 37 stopinj in visoko vlažnost. Morda bo celo večji izziv, kako na najvišji možni ravni delovati v teh razmerah, kot pa profil proge. Ta bo resda zahteven, v seštevku s pričakovanimi razmerami, bo izjemno težko,« je o olimpijskem izzivu povedal Roglič, ki sicer še ni razkril, na katerih dirkah bo pred tem navduševal rojake.



To bo storil v petek, ko bodo v Amsterdamu predstavili ekipo Jumba Visme za prihodnjo sezono. Je pa večkrat že dal med vrsticami vedeti, v katero veliko prestolnico ga še vleče prihodnje leto. V Pariz, kjer bo 19. julija konec Toura.