Ne Pariz, za Roglo je Zagorje številka ena

Če bi se Primož ­Roglič 22. marca 2007 namesto po ­planiški velikanki spustil v časovno kapsulo in v njej nastavil datum 15. oktober 2019, mu ne bi bilo jasno, zakaj se je danes ob 16.30 znašel sredi množice navdušenih oboževalcev na mestni ploščadi v Zagorju ...

Tedaj je Roglič, star komaj 17 let, prekršil nepisano pravilo, naj mladoletni skakalci ne gredo na letalnico. Šel je »na glavo«, kot mu je naročil trener, in se po straš­nem padcu polomil. Čeprav je po tem še nekaj let vztrajal na smučeh, je bil padec prelomnica, ki je šla počasi v prid njegovi drugi strasti – kolesarstvu. Torej je to bil blagoslov pod krinko, kajti Roglič je na kolesu napisal eno od najbolj vznemirljivih poglavij v zgodovini slovenskega športa.

Ko bi prišel iz časovnega stroja na veselico v Zagorju, bi si bržčas mislil, da mu je očitno uspelo v smučarskih skokih. A potem bi se mu zdelo čudno, zakaj je sprejem sredi tople jeseni, ko se sezona še ni začela, in čemu je na trgu toliko ljudi v kolesarskih čeladah ...



Sokrajani bi mu raz­ložili, da je najboljši kolesar na svetovni lestvici UCI, da je poleti zasedel tretje mesto na dirki Giro d'Italia, da je dobil špansko Vuelto in kot prvi Slovenec zmagal na eni od velikih tritedenskih dirk; da je dosegel kar 13 zmag v sezoni in na dirkah prekolesaril 10.582 kilometrov. Potem bi zagledal nekajmesečnega sina Leva, ki je prepotoval več Evrope od večine odraslih prebivalcev Strahovelj pri Kisovcu, ter bodočo ženo Loro (tudi poroka naj bi bila v povojih) ter bil srečen in ponosen.
 

Če bo film, naj bo komedija

Ravno takšen je bil Rogla, ko ga je danes popoldne v Zagorju pričakala večstoglava, morda celo tisočglava množica, in se zibala v ritmih Modrijanov. Najboljši slovenski kolesar, ki ni preveč rad v soju žarometov in je med druženjem s sedmo silo sproš­čen kot pri zobozdravniku, je bil tokrat pristno nasmejan.



Prireditelji so se zares potrudili. Ko je prvič stopil na oder, se je nad prizoriščem vil gost rdeč dim v čast njegovi rdeči majici s španske pentlje. Ko je ­Pihalni orkester Svea Zagorje odigral Zdravljico, je Roglič, ki bo konec meseca dopolnil 30 let, voditeljici Sanji ­Modrić zaupal, da je po naključju končal v ­kolesarstvu in da bi bil najboljši žanr, če bi kdaj o njem posneli film, komedija.



O načrtih ob koncu sezone še ni razmišljal. »Nimamo posebnih planov, radi bi bili čim več skupaj, z družino in prijatelji,« je povedal in ob prejetju novega ­superzmog­ljivega telefona povedal, da ima še od 80 do 100 neodgovorjenih SMS-sporočil, ker se mu še ni uspelo odzvati na vse čestitke.

Kolesarjenje je zanj strast, a se mu tudi izplača. Saj bi tudi v skokih užival in trpel, a ne bi zaslužil niti približno toliko denarja. Pred kratkim je do leta 2023 podaljšal pogodbo z nizozemsko ekipo Jumbo Visma, ki naj bi mu na leto navrgla po tri milijone evrov!
 

Kekčeva pesem za junaka s hribov

Sprejemov je že bil deležen, današnji je bil peti v občini Zagorje. Če je bil pred kratkim v Ljubljani nekoliko v senci srebrnih odbojkarjev, je bilo tokrat vse podrejeno njemu. Na bližnjem jurčku so prodajali posebno edicijo piva Rogla, otroci iz vrtca so se pripeljali s kolesom in junaku odpeli Kekčevo pesem, gasilci iz PDG Zagorje so na visoki lestvi izobesili napis: Rogla, ponosni smo nate! Župan Matjaž Švagan je bil ponosen, ker Roglič ni šel v Pariz, kjer so predstavili traso Toura 2020 in kjer naj bi (po zmotnem pričakovanjih vseh navzočih) podelili zlato kolo za najboljšega letošnjega kolesarja, temveč v Zagorje. »Primož dobro ve, kje je bil rojen in od kod mu toliko energije,« je dejal župan.



Presenečenje je bil nastop dolgoletnega prijatelja Dejana z rock pesmijo (himno) S tabo je Slovenija, ob kateri so ljudje ob refrenu vzklikali: »Rogla!« Uradni del je sklenila lokalna pevka Neva Marn Hafner s pomenljivo pesmijo Tine Turner Simply the Best. »Hvala vsem, najboljši ste. Upam, da se bomo prihodnje leto spet zbrali tukaj in se poveselili.«

Izzivov je več kot dovolj, že teden po koncu dirke Tour de France bo julija prihodnje leto cestna dirka na olimpijskih igrah v Tokiu.