Najvišji Tour francoski »zdaj ali nikoli«

Bruselj – Direktor Toura Christian Prudhomme že nekaj let ne skriva, da ga prevlada ekipe Sky (zdaj Ineos) na ponosu francoskega kolesarstva zelo boli, zato vsako leto poizkuša poiskati recept, kako bi dirko po Franciji spet naredil bolj odprto. Letos je v traso vključil le en posamični kronometer in sedem vzponov, ki presežejo 2000 metrov nadmorske višine.

Proudhomme je taktiko Ineosa večkrat opisal kot »cattenacio«, italijanski nogometni izraz za izrazito obrambno taktiko, zato je letos tehtnico še močneje nagnil na stran hribolazcev in ob predstavitvi trase Tour opisal kot najvišjega v zgodovini. Tokrat se rumena pentlja z »grand departom« v čast Eddyju Merckxu začenja v Bruslju, kjer bosta prvi dve etapi. Merckx je pred petdesetimi leti osvojil prvega od petih Tourov, prva etapa letošnje dirke bo šla mimo njegovega rojstnega mesta Woluwe Saint-Pierre, po izletu v Flandrijo pa bo o prvi rumeni majici najbrž odločal šprint. Že drugi dan dirke se bo boj za skupno zmago začel zares s 27,6 kilometra dolgim ekipnim kronometrom v Bruslju, ki ni preveč tehnično zahteven, je pa dovolj razgiban, da bodo ekipe težko ujele pravi ritem. Lani je denimo Bahrain Merida na podobni trasi izgubila več kot minuto, tudi letos se bo zagotovo kdo od favoritov znašel v nezavidljivem položaju že po prvem vikendu.


 

Centralni masiv je poln pasti

V tretji etapi bo Tour prišel na francoska tla, vsaka etapa v prvem tednu skriva nekaj pasti, a bi vendarle morali biti v ospredju šprinterji, povsem zares pa se bo Tour začel v šesti etapi, ko bo karavana obiskala Vogeze, cilj pa bo na vzponu Planche des Belles Filles. Tam je Chris Froome, ki bo letos dirko žal spremljal iz bolniške postelje, dosegel svojo prvo etapno zmago na Touru, kasneje sta na tem vzponu slavila še Vincenzo Nibali in Fabio Aru, letos pa bo še težji, saj jih na vrhu čaka dober kilometer makadama. Polni pasti bosta tudi osma in deveta etapa v Centralnem masivu, v osmi s ciljem v St. Etiennu bo dogajanje skoraj nemogoče nadzorovati, na sporedu bo kar pet vzponov druge in dva tretje kategorije.

Po prvem prostem dnevu in še eni šprinterski etapi bo dirka v 12. etapi zavila v Pireneje, kjer naj bi se po napovedih športnih direktorjev letos dirka odločala. Naslednji dan bo Pau gostil edini posamični kronometer letošnje dirke, razgibana trasa bo dolga 27,2 kilometra in bo tudi hribolazcem omogočala, da ostanejo v igri za rumeno majico. Glavna poslastica letošnjega Toura bo na sporedu v 14. etapi, ko se bodo kolesarji s težje strani povzpeli na sloviti Tourmalet, kjer bi bile razlike med najboljšimi lahko zelo velike.


 

Iseran najvišja točka

Alpe bodo letos na vrsti ob koncu dirke, gostile bodo kraljevsko 18. etapo z vzponoma na Izoard in Galibier, naslednji dan bo ob prečkanju prelaza Iseran na 2770 metrih nadmorske višine Tour dosegel svojo najvišjo točko. Zadnja priložnost za spremembe v skupnem seštevku pred parado šampionov na Elizejskih poljanah bo na vzponu do Val Thorensa v 20. etapi.

Ob odsotnosti Frooma in vprašanjih glede forme Gerainta Thomasa je jasno, da se bo Prudhommu želja o odprtem Touru uresničila, pa čeprav ne na način, ki ga je imel v mislih. Da gre za veliko francosko priložnost, da Bernard Hinault po letu 1985 končno dobi naslednika, se zavedajo tudi pri slovitem L'Equipu, kjer so na naslovnico postavili sliki Romaina Bardeta in Thibauta Pinota ter zraven zapisali: »Zdaj ali nikoli!