Mezgec je imel zlate noge, zmagal je v Celju!

Celje – Prvi resni vzpon na letošnji dirki po Sloveniji je prinesel tudi prvi spopad favoritov za skupno zmago, v katerem je najboljšo formo spet pokazal Diego Ulissi, Tadej Pogačar pa se je v hudi vročini znašel v manjših težavah. Po razburljivih zadnjih 20 kilometrih se je za zmago v šprintu pomerila manjša skupina, Luka Mezgec je v Celju roki dvignil visoko v zrak in poskrbel, da je zelena majica spet v slovenskih rokah.

Ko je direktor dirke Bogdan Fink predstavil traso letošnje dirke, je napovedoval, da bomo spremljali eno najbolj odprtih izvedb slovenske pentlje doslej in tudi tokrat je imel Fink povsem prav. Že dogajanje v sredini etapi je preseglo pričakovanja, četrtkova z vzponom na Celjsko kočo in ciljem v centru Celja pa bi bila težko bolj napeta.



Ubežniki David Per, Rok Korošec in Lorenzo Fortunato so bili ujeti, ko se je ob vznožju vzpona na Svetino nad Celjsko kočo na čelo postavil vlak ekipe UAE Emirates. Nekaj časa je vse potekalo po slovenskih željah, Diego Ulissi je narekoval močan tempo, tik za njim je bil tudi Pogačar, ki pa pred vrhom ni več uspel slediti tempu italijanskega klubskega kolega. »Bil je res težek in vroč dan, od začetka vzpona smo leteli na polno, morda sem malo precenil svoje sposobnosti in bi moral vzpon odpeljati v svojem ritmu, a sem želel ostati z najboljšimi, zato sem se boril, dokler je šlo,« je bil v cilju nekoliko razočaran in vidno utrujen Pogačar.

Prepričal glavo, da je sodelovala

Na vrhu se je v ospredju izoblikovala peterica, v kateri so bili Aleksandr Vlasov, s katerim je Pogačar bil boje že lani na Avenirju, Esteban Chaves, Giovanni Visconti, Ben Hermans in Ulissi, Pogačar pa je vrh prečkal v skupini 15 kolesarjev, ki je zaostajala slabe pol minute. Na spustu je imel Chaves težave, dvakrat je padel, a je zadržal stik z vodilnimi, na ravnini 15 kilometrov pred ciljem pa je postalo jasno, da je v zasledovalni skupini tudi Luka Mezgec.



»Vzpon na Celjsko kočo je zelo zahteven, še težje je bilo zaradi vlage in vročine. Jasno mi je bilo, da bom moral na vzponu prikazati eno najboljših predstav na vzponih v svoji karieri, boril sem se sam s sabo, ker telo vedno zmore, le glavo je treba prepričati, da sodeluje,« je razlagal vedno zgovorni Mezgec, ki pred etapo ni verjel, da lahko sledi tempu najhitrejših.



Začel se je pravi taktični boj za zmago, v ospredju le Chaves ni sodeloval pri narekovanju ritma, med zasledovalci pa prave sloge ni bilo, zato se razlika ni zmanjševala. »Na dnu spusta smo imeli slabih 20 sekund zaostanka, nato pa smo se ustavili in malo mi je žal, da nisem že takrat skočil in se preselil v ospredje, a sem taktiziral in upal, da se bodo v ospredju utrudili. Chavesu sem takoj naročil, da naj ne pomaga pri narekovanju ritma, tako jih je vsaj on malo ustavil,« je Mezgec pojasnjeval dogajanje, ki je bilo napeto do ciljne črte. Ker prave sloge med zasledovalci ni bilo, se je že zdelo, da se bo Kranjčanu izmuznila velika priložnost za drugo etapno zmago na domačih tleh, sledil pa je sanjski zaključek.

Zaradi adrenalina pozabil na bolečino

»Dva kilometra pred ciljem so se začeli napadi v naši skupini, moral sem pokriti kar nekaj napadov in potrošil sem veliko moči že pred šprintom, a sem hkrati vedel, da v naši skupini ni pravih šprinterjev, hiter je bil le Grega Bole. Vodilne smo ujeli tik pred zadnjim ovinkom, prišel sem mimo njih po najhitrejši poti in potem sem le še gledal ciljno črto ter upal, da ne bo nihče prišel mimo mene. V takšnih trenutkih te ponese adrenalin in pozabiš na bolečine,« je dodal novi nosilec zelene majice in zaključil: »Domača dirka je zame vedno nekaj posebnega, tukaj dobim še prestavo več, sem zelo motiviran, zato grem lahko prek svojih zmožnosti. Ta zmaga je zame res lepa.«



Po deževnem zaključku v Ljubljani leta 2017 je Mezgec še drugič stopil na najvišjo stopničko na dirki po Sloveniji, odličen slovenski dan je z drugim mestom dopolnil Bole. Zaključek etape je šel na roko tudi Pogačarju in Polancu, ki sta tudi po zaslugi reprezentančnega kolega tik pred ciljem ujela Ulissija in ostale ter ostala povsem v boju za zeleno majico.