Dišalo je tudi po zmagi, na koncu ostaja borbena vožnja Rogliča v Lombardiji

Tudi na klasikah se Primož Roglič počasi, a nezadržno prebija v ospredje, tokrat pa se je v zaključku pokazalo, da mu zadnjih nekaj odstotkov še manjka. Na peklensko strmem vzponu na Sormano 50 kilometrov pred ciljem je Roglič napadel in se odpeljal naprej z Vincenzom Nibalijem, Eganom Bernalom in kasnejšim zmagovalcem Thibautom Pinotom, a je na zadnjem vzponu na Civiglio izgubil stik in na koncu končal na 17. mestu. 
 
Dirka po Lombardiji je bila zadnja klasika sezone in hkrati tudi zaključek dirk najvišjega nivoja na evropskih tleh, na njej sta sezono sklenila tudi Roglič in Matej Mohorič. Slovenski državni prvak ni imel najboljšega dne, zato se je podredil ekipnemu kapetanu Vincenzu Nibaliju: »Nisem se počutil najbolje, zato sem svoje delo opravil že v prvem delu, spremljal sem kapetana Vincenza Nibalija in ga držal v ospredju v skupini. Nato sem na začetku vzpona na Sormano pokrival napade konkurentov in takrat se je moja naloga končala, potem sem le še pripeljal do cilja.«
 
Mohorič je svoje delo naredil odlično, ko pa je pospešil Roglič, je na vrsto prišel Vincenzo Nibali, ki je skupaj s Pinotom pred vrhom vzpona Rogliča tudi prehitel. Zasavec je šel na spustu nato »na glavo« in nadoknadil dobrih deset minut zaostanka, po dolini je trojici delo oteževal močan veter in pridružil se jim je še Egan Bernal. Po pričakovanjih je odločil vzpon na Civiglio slabih 20 kilometrov pred ciljem, kjer je ob pospeševanjih Pinota Roglič izgubil stik, na koncu ga je prehitela tudi večja skupina zasledovalcev in končal je na 17. mestu. 
 

Z napadom na Sormanu je želel presenetiti

 
»Dirkali smo točno tako, kot smo se dogovorili, na Sormanu smo načrtovali, da bom napadel, ker sem vedel, da bo na Civigliu težko zredčiti vodilno skupino. Upal sem, da bom z dolgim napadom presenetil tekmece in se morda kar sam odpeljal do cilja, pa na koncu zaradi vetra to tako ali tako ne bi bilo možno. Na Civigliu nato ni šlo več, dal sem 130 odstotkov, zato moram biti zadovoljen z doseženim. Pokazali smo, da lahko dirkamo tudi na klasikah, v prihodnje si jih želim še več, ker mi še primanjkuje izkušenj, a upam, da bom enkrat stal tudi na najvišji stopnički. To je edino, kar šteje,« je Roglič strnil misli po zaključnem dejanju zgodovinske sezone. 


 
Po oddirkanih 200 kilometrih v ospredju ostanejo le specialisti za klasike, takrat pa Rogliču nekaj odstotkov še manjka, saj jih lahko pridobiš le z leti treninga in nabiranja izkušenj. Tudi to bo še prišlo, tokrat pa je moral mesto na odru za zmagovalce prepustiti Pinotu, ki je že na Civigliu strl domačega favorita in branilca lanske zmage Vincenza Nibalija ter sam prečkal ciljno črto v Comu. Nibali je bil na koncu drugi pred domačo publiko, tretje mesto je pripadlo Dylanu Teunsu. Mohorič je bil na koncu 56., Simon Špilak je končal štiri mesta za njim.