Če je Primož Roglič kralj, potem je Tadej Pogačar princ

Slovenski kolesarski selektor Andrej Hauptman je pred Girom sprejel povabilo ekipe UAE Emirates, da se jim v prvih desetih etapah pridruži v vlogi športnega direktorja. Hauptman bdi nad vožnjami Jana Polanca, brani rožnato majico Valeria Contija, ob tem pa kot selektor z enim očesom pogleduje tudi proti neverjetnim predstavam Primoža Rogliča.

Hauptman si je v uspešni karieri spletel ogromno vezi in poznanstev v profesionalnem pelotonu, največ prav z ekipo UAE Emirates, ki je nasledila Lampre. Najprej je pripravil teren za prestop Polanca med profesionalce, sledil mu je Luka Pibernik, pred letošnjo sezono pa je v vrste Emiratov usmeril tudi slovenskega dragulja Tadeja Pogačarja.

»Hempi« ima za seboj dve svetovni prvenstvi v selektorski vlogi, v pogovoru za Delo v San Marinu pa je pojasnil, kako se navaja na vlogo športnega direktorja: »Na začetku je bil preskok kar velik, ogromno ljudi je na dirki in tudi pri nas v ekipi, zato sem rabil nekaj dni, da sem se navadil na novo okolje. Lepo je spet biti del karavane.«
 

Vsak dan v rožnatem je zmaga

Zaradi selektorskih izkušenj mu je bilo lažje sesti za volan avtomobila, prav veliko časa za privajanje pa ni imel: »V ekipo sem prišel sredi sezone, tik pred enim od glavnih ciljev, zato je bilo še nekoliko bolj zahtevno, hitro sem se moral navaditi na način dela v ekipi. Kar pa zadeva spremljanja dirke, ni nobene razlike med svetovnim prvenstvom in Girom, tehnično ni nobenih težav.«



Po težavah Fabia Aruja, ki je moral zaradi operacije arterije izpustiti dirko po Italiji, so pri Emiratih merili na etapne zmage, potem pa se je z rožnato majico Contija vse spremenilo: »Glavni cilj naj bi bil lov na etape z Gavirio, Contijem in Polancem, potem pa so se vloge čez noč premešale. Na tak način je zelo lepo nositi rožnato majico, ker je vsak nov dan v njej zmaga.«

Conti bo majico vodilnega nosil do četrtkove ali petkove etape, potem pa jo bo najbrž moral vrniti Rogliču, ko se bo začel trojček težkih gorskih etap ob koncu drugega tedna dirke. Hauptman z veseljem spremlja predstave glavnega aduta slovenske reprezentance: »Primož se spopada z ogromnimi pritiski medijev in navijačev, priti na Giro v vlogi največjega favorita je vse prej kot lahko. Spet dela velike korake naprej, takoj je pokazal, kaj zmore.«

Minuli konec tedna je bil za Hauptmana še bolj naporen, spremljal je tudi Pogačarjevo simultanko v Kaliforniji: »Te dni sem bolj malo spal zaradi Tadeja. Za svoja leta je izjemno zrel kolesar, taktično skorajda ne dela napak, tako je dirkal že pri mladincih. Če je Primož kralj, je Tadej zdaj princ, ga pa do Primoževe ravni čaka še kar nekaj korakov,« pravi Hempi, ki svari pred pretirano evforijo: »S Tadejem bo potrebno delati potrpežljivo, pri 20 letih lahko športnika hitro preobremeniš, ampak verjamem, da je v dobrih rokah.«
 

Že letos zagotovo spet v ekipi

Letošnja zgodba Hauptmana na Giru se je končala v 10. etapi, ki jo je po 145 kilometrih ravnine in zelo umirjenega ritma v glavnini v šprintu dobil Arnaud Demare. Kilometer pred ciljem je prišlo do padca, grdo jo je skupil Matteo Moschetti, veliko kože je na asfaltu pustil tudi Pascal Ackermann, Roglič in Polanc pa sta brez težav v glavnini prišla do cilja.



Po slavju Francoza se je Hauptman poslovil od rožnate pentlje in se odpravil domov, sodelovanje z Emirati pa se zanj šele dobro začenja: »Trenutno težko govorim o natančnih načrtih za prihodnost, vsi smo še stoodstotno osredotočeni na Giro. Sem na preizkušnji, seveda pa so me v ekipo povabili z načrtom, da sodelujemo tudi v prihodnje. Potrdim lahko, da bom že letos zagotovo še del ekipe kot športni direktor, kje in kdaj pa bo odvisno od tega, kako bomo uskladili naše časovne obveznosti. Kar pa se tiče dolgoročnega sodelovanja, se bomo dogovorili v naslednjih mesecih, treba bo združiti reprezentančne obveznosti z vlogo športnega direktorja.«

Hauptman, ki v kolesarskih krogih še skoraj 15 let po slovesu od Fasse Bortolo uživa izjemno spoštovanje, spet postaja stalnica profesionalne karavane, pod njegovim vodstvom pa se tudi za nadaljnji razvoj »princa« Pogačarja ni treba bati.