Vrh slovenskega športa ambiciozno v olimpijsko leto

Na zasedanju skupščine Olimpijskega komiteja Slovenije sta predsednik Bogdan Gabrovec in Matic Švab največ pozornosti namenila predstavitvi prihajajočega olimpijskega leta s poudarkom na poletnih igrah v Tokiu. Švab je potrdil, da je predviden proračun za prihajajoče leto v višini skoraj 9 milijonov evrov, velik del te vsote, bllizu 6,9 milijona, pripada projektom, med katerimi bodo vsekakor zaradi oddaljenosti in logistične zahtevnosti najdražje olimpijske igre. Pri OKS sicer dodajajo, da nikakor ne bodo zanemarili drugih projektov, kot sta šport za vse in delovanje na lokalni ravni.

Kot je na seji skupščine v Ljubljani poudaril predsednik Bogdan Gabrovec, so v komiteju na dobri poti, da uresničijo zastavljene naloge. Za globalno oceno dela v iztekajočem se letu je dejal, da so večino nalog, ki so v njihovi pristojnosti, uspešno izvedli, strategija delovanja pa je povezana tudi z novim zakonom o športu. Dejal je, da si v OKS želijo, da bi bilo izvajanje programa športa res tudi v prid slovenskega športa. Je pa poudaril tudi, da morajo biti na poti uveljavljanja koristi v slovenskem športu tudi v OKS vsi kot eno. Namignil je, da če takšne enotnosti ne bo, morda naslednje zasedanje skupščine ne bo zgolj redno in potrjevalno. A je tudi izrazil prepričanje, da šport glede na dosežke s strani države ni ustrezno financiran, to si v OKS želijo v prihodnje popraviti. 

Finančno področje za leto 2020 je predstavil Matic Švab, ki pa je opozoril, da so še možne določene spremembe, saj načrt temelji tudi na pričakovanih prihodkih iz javnih sredstev. Na prihodkovni ravni je za zdaj v načrtu 8,883.187 evrov, pri čemer največji delež predstavljajo sredstva ministrstva za izobraževanje in šport v sklopu letnega programa športa (942.952 evrov), fundacije FŠO (764.103 evrov), EU projekti (2,6 milijona evrov) in lastna sredstva oziroma prihodki (3.428.610 evrov). Predviden načrt stroškov v letu 2020 je povsem enak (8,883.187 evrov), največji delež pri tem predstavljajo projekti (6,861.733 evrov). Naslednje leto so seveda olimpijske igre v Tokiu, ki bodo zaradi oddaljenosti in logistične zahtevnosti poskrbele za največji del stroškov na odhodkovni ravni pri OKS. A čeprav bodo OI 2020 v središču pozornosti v naslednjih mesecih, so na skupščini poudarili, da ne bodo zanemarili niti drugih projektov, kot sta šport za vse in delovanje na lokalni ravni.



"Pričakoval sem, da bo letošnje leto dodalo še kaj k tistemu, kar smo pričakovali predvsem iz proračunov za 2020 in 2021. Sredstva so se malo povišala, ne pa pričakovano. Ker vemo, da je leto 2022 tisto, ko se bo končal nacionalni program, nisem prepričan, da pri takšni ravni financiranja lahko izpeljemo vse načrte, zastavljene pred sedmimi leti," glede financ ni bil popolnoma optimističen predsednik Gabrovec.

"Upam, da se bo vsaj ta del financiranja, ki nastane na škodo iger na srečo zaradi posebnega davka, prelevil v ustrezno rezervo, kar bi na letni ravni pomenilo pet milijonov evrov. S tem bi se približali letu 2010, ko je bilo za programe športa namenjenih nekaj manj kot 30 milijonov," je o finančni plati še dejal Gabrovec.

Na današnji 45. redni skupščini so podelili tudi priznanja zaslužnim športnim delavcem prostovoljcem za zasluge in delo v lokalnem športnem okolju; prostovoljske plakete so dobili Jože Blažič, Jernej Jeglič, Silvester Marič, Maja Premrl, častne listine Miroslav Šuligoj, Iztok Vorkapič, Ernest Sečen in Albin Stegel, plamenice pa Janez Martinčič, Peter Glavič, Janez Šter in Rudolf Zupanc.



Varuh športnikovih pravic Rožle Prezelj pa je predstavil delovanje in funkcijo mehanizma varuha, naredil primerjavo med letoma 2018 in 2019 (42 obravnavanih primerov v 2018 in 39 do decembra 2019), kot eno najpogostejših težav, ki jih rešuje, pa je izpostavil problematiko odškodnin pri prestopih mladih športnikov, s tega področja je bila tretjina njegovih primerov.