Varno gorsko kolesarjenje: kako zmanjšati možnost poškodb

Gorsko kolesarjenje je šport, ki združuje adrenalin, naravo in telesno pripravljenost. Je dejavnost, ki v zadnjih letih postaja vse bolj priljubljena med ljubitelji avantur na prostem, a hkrati tudi najbolj zahtevnih oblik kolesarjenja, pri kateri ni prostora za napake. Kaj se zgodi ob padcu? Kako se pripraviti na zahtevne ture in kakšna oprema je ključna za varno vožnjo?

Naša gosta Rok Ropret iz Gorske reševalne službe Kranj in travmatolog Matic Ciglič sta z nami v podkastu delila resnične zgodbe s terena, govorila o najpogostejših poškodbah gorskih kolesarjev in nam tudi svetovala, kako pravilno ukrepati ob nesrečah. Sašo Sever iz Zavarovalnice Triglav pa je v podkastu razkril, katera zavarovanja lahko gorskemu kolesarju zagotovijo dodatno varnost in kaj vključujejo.

Voditeljica podkasta Petra Kovič, travmatolog Matic Ciglič, Rok Ropret iz Gorske reševalne službe Kranj in Sašo Sever iz Zavarovalnice Triglav FOTO: Luka Maček

Kot so v podkastu poudarili vsi trije sogovorniki, so pri gorskem kolesarjenju kot zahtevni in adrenalinski obliki rekreacije ključne preventiva, zaščita in previdnost. »Ključna oprema za varno gorsko kolesarjenje vključuje kakovostno gorsko kolo, čelado, zaščitna očala, rokavice ter ščitnike za kolena in komolce. Kolo mora biti ustrezno vzdrževano, z dobrimi zavorami in pnevmatikami, ki so primerne za teren. Pomemben je tudi komplet za popravilo pnevmatik in osnovno orodje, saj se lahko okvare zgodijo kjer koli na poti,« je svetoval Rok Ropret iz Gorske reševalne službe Kranj, ki je tudi sam gorski kolesar, a je, kot je dejal v podkastu, vedno bolj pazljiv, saj na terenu vidi vse preveč hudo ali celo usodno poškodovanih gorskih kolesarjev.

Gorsko kolesarjenje v zadnjih letih postaja vse bolj priljubljeno med ljubitelji avantur na prostem. FOTO: Shutterstock

S tem se je strinjal travmatolog Matic Ciglič in znova poudaril: »Absolutno je nujna čelada. Zdaj so priljubljene čelade, ki pokrijejo tudi obrazni del skeleta. To je zelo smiselno, saj je pri padcu zelo težko kontrolirati mesto udarca. Tisti bolj divji, ki se spuščajo z večjimi hitrostmi po strmih terenih, je smiselno, da zaščitijo tudi vratno hrbtenico in zgornji del telesa. Večina gorskih kolesarjev, predvsem tistih, ki se spuščajo po bolj izpostavljenih poteh, nosi tudi ščitnike za komolce in kolena. Ne nosijo jih vsi, ampak absolutno nujno je, da nosijo vsaj čelado. Tukaj ni debate.«

Pri gorskem kolesarjenju so ključne preventiva, zaščita in previdnost. FOTO: Tomi Lombar

»Nošenje čelade je ključnega pomena, saj je glava najbolj ranljiv del telesa pri padcih. Poleg nje je priporočljivo nositi tudi druge zaščitne elemente, kot so ščitniki za kolena in komolce ter zaščitna očala, ki varujejo oči pred prahom, vejami in insekti. Rokavice ne le izboljšajo oprijem, temveč tudi ščitijo dlani pri morebitnih padcih,« je poudaril Ropret.

Priprava na turo vključuje temeljit pregled vremenskih razmer, saj je pred odhodom nujno preveriti vremensko napoved za območje, kjer boste kolesarili. Dež in mokre poti lahko znatno povečajo tveganje za zdrse in padce, zato je v takšnih razmerah bolje preložiti turo. Prav tako je pomembno načrtovanje poti, saj je poznavanje terena, težavnosti poti in izhodov v sili ključnega pomena. Priporočljivo je, da se na turo odpravite s partnerjem ali v skupini, saj je v primeru nesreče pomoč vedno bližje.

Nasveti za varno vožnjo vključujejo prilagajanje hitrosti glede na teren. Na strmih in tehnično zahtevnih odsekih je pomembno zmanjšati hitrost in se osredotočiti na tehniko vožnje. Pa je strah dobra varovalka ali lahko zaradi zakrčenosti kolesar naredi še več napak? »Strah je lahko dobra varovalka, saj nas sili k previdnosti in prilagajanju vožnje našim sposobnostim. To se mi zdi pravilen strah in odgovornost. Precej ljudi, ki gorsko kolesarijo, hodi tudi v službo in si ne more privoščiti dolgotrajnih odsotnosti zaradi poškodb, predvsem takih, ki nastanejo zaradi nepremišljenosti. Pretiran strah pa je lahko tudi zelo omejujoč in vzrok za poškodbe. Gorski kolesarji vemo, da je za določene predele zahtevana neka hitrost, in če se zaustavljamo na neprimernih mestih, lahko sledijo večje poškodbe, ki bi bile nepotrebne. Zato mislim, da je treba ture in spuste prilagoditi sposobnostim in ne podleči pritisku kolegov oziroma družbe, v kateri si, če so nekateri boljši od tebe,« je dejal Matic Ciglič.

Poškodbe in prva pomoč pri gorskem kolesarjenju

Med ključno opremo za varno gorsko kolesarjenje spadajo kakovostno gorsko kolo, čelado, zaščitna očala, rokavice ter ščitniki za kolena in komolce. FOTO: Pivk Mavric

Gorsko kolesarjenje je lahko nevarna dejavnost, pri kateri so poškodbe pogoste. Najpogostejše poškodbe med gorskimi kolesarji vključujejo zlome ključnice, poškodbe vezi, odrgnine ter poškodbe spodnjih in zgornjih okončin. Matic Ciglič, travmatolog, je poudaril, da so poškodbe ključnic in vezi, ki povezujejo ključnico in lopatico, najpogostejše. Resnejše poškodbe, kot so poškodbe trebuha, prsnega koša in hrbtenice, so redkejše, a lahko prinesejo trajne posledice: »V Kliničnem centru žal statistika ne loči med kolesarji, ki vozijo po cestah, in gorskimi kolesarji. Od vseh skupaj je teh poškodb okrog 3000 letno in nekako je ta številka približno stabilna.«

Prva pomoč na terenu je ključna za zmanjšanje resnosti poškodb. Za zaustavitev krvavitve je najbolje uporabiti pritisk na rano. Če se poškoduje ud, je pomembno, da ga imobiliziramo z uporabo čvrste opore, ki jo povijemo. Rok Ropret iz Gorske reševalne službe Kranj svetuje, da poškodovanca poležemo in zavarujemo vratno hrbtenico, če je to mogoče. Poškodovanca je treba čim prej stabilizirati in pripraviti na prihod reševalcev.

Klic na pomoč in sodelovanje z gorsko reševalno službo sta nujna ob resnejših poškodbah.

Pred turo je treba preveriti vremenske razmere za območje, kjer boste kolesarili. FOTO: Roman Šipić

Pri tem pa je izjemnega pomena tudi, da si gorski kolesarji predhodno uredijo ustrezno zavarovanje. To je navsezadnje izkaz odgovornosti do sebe in najbližjih. Sašo Sever iz Zavarovalnice Triglav je poudaril pomembnost zavarovanja, ki tudi gorskim kolesarjem lahko zagotovi finančno varnost v primeru nesreč. »Zavarovanje mikro mobilnosti vključuje kritje asistence, nezgode, odgovornosti in kasko zavarovanje za kolo. To lahko vključuje tudi kritje za krajo kolesa, če je to v zaklenjenem prostoru, v zaklenjenem motornem vozilu ali pripeto nanj. Zavarovanje ni rešiteljica, a vseeno zagotavlja dodatno varnost in pomoč v primeru nesreče,« je pojasnil Sašo Sever iz Zavarovalnice Triglav.

In za konec: odgovornost v središče svoje pozornosti postavlja projekt »Očistimo naše gore«, ki nam ga je v podkastu osvetlil Sašo Sever iz Zavarovalnice Triglav: »To je akcija, ki letos poteka že 15. sezono. Spodbuja odgovorno hojo v hribe in nas opominja, da tako planinci kot gorski kolesarji ohranjamo naravo čisto in lepo tudi za vse prihodnje generacije. To je akcija, ki temelji na štirih področjih: na ozaveščanju družin in drugih obiskovalcev gora, da prihajajo v gore na varen način in da so odgovorni v vseh letnih časih, skrbi za požarno varnost v planinskih kočah, skrbi za varnost na planinskih poteh in ne nazadnje tudi na preventivi na področju mobilnosti. Letos smo že izvedli tečaj varne terenske vožnje z gorskimi reševalci, jim pomagali pri nakupu e-koles, da lažje pridejo do ponesrečencev, in podobno. Skratka, Zavarovalnica Triglav sodeluje pri aktivnostih, ki so pomembne za vse ljubitelje gora in za naše potomce, in se v tem okviru povezuje tudi z Gorsko reševalno zvezo Slovenije.«

Naročnik oglasne vsebine je Zavarovalnica Triglav, d. d.