
Neomejen dostop | že od 14,99€
Slovenski televizijski gledalci, ki vneto spremljajo športno dogajanje, so se znašli v nehvaležnem položaju. V zadnjem desetletju se je ponudba športnih televizijskih programov sicer izdatno razširila, kljub temu pa smo bili ob nedavni odmevni tekmi košarkarske reprezentance Slovenije proti Hrvaški v kvalifikacijah za svetovno prvenstvo priča neizmernemu ogorčenju in žalosti športne javnosti, ker je prenos na Sportklubu dosegel le kakšno tretjino prebivalstva. Raziskali smo, zakaj se dogajajo takšne anomalije v slovenskem medijskem prostoru.
Velika večina zainteresiranih gledalcev se je torej obrisala pod nosom za spektakel v razprodani dvorani Stožice, če že niso pohiteli do sosedov ali bližnjega bara, ki so naročeni na edinega operaterja (Telemach) z omenjenim medijem v programski shemi. Plaz pojasnil, ki smo jih slišali in prebrali v dneh po tekmi, še zdaleč ni prinesel enoznačnega odgovora, zakaj je do tega prišlo. Vzrok je globlji, kot bi si lahko predstavljali na prvo žogo.
Celoten članek je na voljo le naročnikom.
Aktualne in poglobljene vsebine, ki vam pomagajo razumeti svet – za 14,99 EUR na mesec!
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
"Poznavalci se strinjajo, da so na nacionalki že dolgo tega zaspali in se preveč pasivno lotevali posameznih projektov, ki so konkurenčnim televizijam v boju za uveljavitev na majhnem trgu prinesli večkratne koristi." Zaspali so tudi glede vsega drugega, edini cilj nacionalke je ohraniti tlačansko prisilnino. Tudi ko RTV ne bo več gledal nihče, bodo vztrajali pri mantri o pravici do obveščenosti, da ohranijo privilegije. RTV je nesposobna in nepotrebna, šele z ukinitvijo prisilnine in svobodo izbire bo imela možnost postati neodvisna in tudi medijska krajina se bo lahko normalizirala šele, ko bodo vsi tekmovali pod enakimi pogoji.